Srečanje s kraljem Filipom Belgijskim potrjuje odlične odnose med Slovenijo in Kraljevino Belgijo

V pogovorih sta predsednica in kralj poudarila, da si obe državi prizadevata za krepitev močne, varne in povezane Evrope, ki temelji na vladavini prava, spoštovanju človekovih pravic in temeljnih evropskih vrednotah. Tako Slovenija kot Belgija ostajata trdni zagovornici učinkovitega multilateralizma in mednarodnega sistema, utemeljenega na pravilih ter spoštovanju mednarodnega prava in suverenosti držav. Predsednica se je Belgiji zahvalila za podporo po uvedbi sankcij ZDA proti slovenski sodnici Mednarodnega kazenskega sodišča, dr. Beti Hohler ter jasnost pri obrambi neodvisnosti mednarodnega sodstva. Sogovornika sta v pogovoru potrdila tudi skupno vizijo mednarodnega reda, ki temelji na pravni državi, človekovem dostojanstvu in trajnem miru.

V nadaljevanju delovnega obiska se je predsednica udeležila slavnostne obeležitve politične podpore programu »The EU Roadmap for Women’s Rights - Načrt EU za pravice žensk«. V slavnostnem nagovoru je poudarila, da je napredek na področju pravic žensk neenakomeren, mnogi trdo prigarani dosežki pa so danes ogroženi – v številnih delih sveta in celo znotraj evropske družine: »V zadnjih dvanajstih mesecih je fizično in/ali spolno nasilje doživela vsaka tretja ženska. Ti incidenti večinoma ostanejo neprijavljeni. Kadar so prijavljeni policiji, pa so žrtve še vedno prepogosto predmet sekundarne viktimizacije med sodnim postopkom. Storilcem so medtem pogosto dodeljene prenizke kazni. Na tem mestu moram poudariti pomen sistematičnega ozaveščanja. Pristop Evropske unije k Istanbulski konvenciji pred dvema letoma je bil zgodovinski korak – korak, ki je presegel naše politične prepade in utrdil skupno zavezo, da v Evropi ni in ne sme biti tolerance do spolnega nasilja in nasilja zaradi spola. Življenje brez nasilja je absolutni prvi pogoj za enakost spolov v vsaki družbi.«

V govoru se je predsednica dotaknila tudi enakosti spolov na področju vodenja in odločanja: »Na žalost smo še vedno daleč od doseganja enakega političnega udejstvovanja, tako na nacionalnih ravneh kot na mednarodni ravni. Prepričana sem, da se boste strinjali z mano, da je čas za prvo generalno sekretarko Združenih narodov. V Sloveniji s ponosom ugotavljam, da so ženske prebile stekleni strop. Prvič v zgodovini imamo predsednico republike, predsednico državnega zbora in ministrico za zunanje zadeve. Po podatkih Evropskega inštituta za enakost spolov znaša indeks enakosti spolov za leto 2024 v Evropski uniji 70,1 točke od 100. Ker se je od lani povečal samo za 0,8 točke, je Evropska unija na pravi poti – proti temu, čemur pravimo enotnost enakosti –, vendar je napredek še vedno prepočasen, zlasti na področju sprejemanja gospodarskih odločitev, kjer je evidentirala samo 57,6 točke. S takim tempom bi potrebovali še 60 let, da bi dosegli polno enakost spolov v Evropski uniji. Gospe in gospodje, nimamo tega časa. Vemo, da enakost spolov spodbuja gospodarsko rast. Za Evropsko unijo bi to lahko pomenilo gospodarsko rast v višini približno dva do tri bilijone evrov do leta 2050. V današnjem izjemno tekmovalnem času enakost spolov ni luksuz, ampak nujnost. Spolno enaka družba bi pomenila večjo zaposlenost, produktivnost in odpornost v luči geopolitičnih, podnebnih, okoljskih, gospodarskih in drugih kriz.« Predsednica je govor zaključila z besedami, da je enakost spolov absolutni prvi pogoj za močno Evropsko unijo.