Dr. Aleš Musar na obisku v Bavarski državni knjižnici

Pridružila se mu je številčna delegacija, tako gostov na otvoritvi razstave v Galeriji Dachau, kot osebja Generalnega konzulata Republike Slovenije v Münchnu. Gostitelji so namreč napovedali, da bodo obiskovalcem pokazali Brižinske spomenike, najstarejši zapis slovenskih besed v latinici, ki je hkrati najstarejši tovrsten zapis kateregakoli slovanskega jezika. Brižinskih spomenikov se spomnimo prav vsi Slovenci, zato je bila ta redka priložnost poseben trenutek za vse prisotne. Slavni rokopisi so samo dvakrat zapustili München, na razstavo v Vatikanu in leta 2004 v Ljubljano. 
 
Sledil je krajši pogovor z vodstvom knjižnice, kjer je dr. Musar predlagal tesnejše sodelovanje z Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani, zlasti z njenim oddelkom za rokopise in redke tiske. Obe knjižnici namreč hranita veliko korespondence med pomembnimi začetniki evropske kulture in znanosti, pri čemer so aktivno sodelovali tudi Slovenci. Gostitelji so predlog z veseljem sprejeli, obljubili pa tudi vpogled v kataloge razstav Münchenskih salonov s preloma 19. in 20. stoletja, ko so tam razstavljali številni slikarji z ozemlja Slovenije.

Pozna vrnitev v Ljubljano iz bavarske prestolnice ni omogočila, da bi dr. Musar osebno nagovoril nominiranke za literarno nagrado Mira ženskega odbora Slovenskega centra PEN. Zato je njegov nagovor prebrala Darinka Kozinc, predsednica Upravnega odbora Mire, nagrade, ki se imenuje po pisateljici Miri Mihelič. Letošnji nagrajenki sta književnici Tanja Petrič in Marija Švajncer, ki jima je dr. Musar kasneje čestital.