Gospodarsko povezovanje in solidarnost z žrtvami vojne v Gazi v ospredju drugega dne uradnega obiska v Egiptu

Gospodarsko sodelovanje je bilo eden osrednjih poudarkov dvodnevnega obiska, saj Egipt predstavlja najpomembnejšega gospodarskega partnerja Slovenije v Afriki. Blagovna menjava med državama je leta 2025 znašala 310 milijonov evrov, že v prvi polovici leta 2026 pa je dosegla 247 milijonov evrov, kar je 57 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Pomembno vlogo pri gospodarskem povezovanju ima Luka Koper, ki z Egiptom sodeluje že štiri desetletja. Leta 2025 je pretovor z Egiptom obsegal približno 2,1 milijona ton uvoza in 45.000 ton izvoza. Na slovensko-egiptovskem poslovnem srečanju, so bile v ospredju priložnosti za sodelovanje na področjih logistike, energetike, digitalizacije, upravljanja voda, zdravstva in naprednih industrijskih tehnologij. Da imajo gospodarske povezave tudi konkretne rezultate, med drugim dokazujeta egiptovska naložba v slovensko podjetje Iskraemeco in tehnološko napreden rastlinjak slovenskega podjetja DUOL v Egiptu, vzpostavljen v okviru projekta trajnostne pridelave paradižnika. Predsednica republike je poudarila, da je cilj obiska ustvariti pogoje za nova dolgoročna partnerstva in skupne projekte. »Naša ambicija ne sme biti zgolj to, da drug drugemu prodamo več blaga. Naša ambicija mora biti, da skupaj ustvarjamo dodano vrednost,« je izpostavila. Ob tem je egiptovska podjetja povabila, naj Slovenijo prepoznajo ne le kot dvomilijonski trg, temveč kot inovativno in zanesljivo članico Evropske unije z odličnim dostopom do srednje in vzhodnoevropskih trgov.

Posebej čustven in humanitarno pomemben del obiska je bilo srečanje predsednice Pirc Musar s palestinskimi begunkami in otroki, ki so zaradi vojne v Gazi začasno nastanjeni v Egiptu. Srečanje je bilo priložnost za neposredno seznanitev s stiskami ljudi, ki so zaradi vojne izgubili svoje domove, varnost in možnost normalnega življenja. Predsednica je ob tem znova opozorila, da za številkami o žrtvah in razseljenih stojijo človeške usode, predvsem pa otroci, ki jim vojna jemlje otroštvo in prihodnost. Poudarila je, da mora zaščita civilnega prebivalstva, zlasti žensk in otrok, ostati brezpogojna odgovornost mednarodne skupnosti, humanitarna pomoč pa ne sme biti predmet političnega pogojevanja. Slovenija je v preteklih letih, tudi ob pomoči Egipta, sodelovala pri zagotavljanju zdravljenja in rehabilitacije palestinskih žrtev vojne. V letih 2024 in 2025 je bilo na zdravljenje oziroma rehabilitacijo v Slovenijo pripeljanih 17 oseb iz Egipta in Gaze ter 14 spremljevalcev. 

V okviru obiska je predsednica republike na Univerzi v Kairu nagovorila študente s predavanjem Strahovi in bojazni nekoč in danes. Pozvala je k odločnejšemu sodelovanju držav pri obrambi mednarodnega prava, človekovih pravic in miru. Posebno pozornost je namenila tudi izzivom umetne inteligence, ki mora ostati v službi človeka in ne sme postati orodje nasilja ali vojne. »Za vsakim algoritmom in vsako avtomatizirano odločitvijo stoji človek, ki je napisal kodo,« je opozorila ter poudarila, da morata človeška odgovornost in etika ostati v središču tehnološkega razvoja. Študente je ob koncu spodbudila, naj s svojim znanjem, ustvarjalnostjo in pogumom soustvarjajo prihodnost svojih držav. »Vam, mladim, moramo dati moč, saj s tem krepimo tudi sami sebe,« je sklenila.