Foto: Boštjan Podlogar/UPRS
Umetna inteligenca: med napredkom, odgovornostjo in novo pismenostjo
Razprava sodelujočih strokovnjakov na 6. Predsedničinem forumu z naslovom »Umetna inteligenca: med napredkom, odgovornostjo in novo pismenostjo« je potrdila, da umetna inteligenca ni le tehnološko vprašanje, temveč širši družbeni izziv, ki zahteva premišljeno, odgovorno in vključujoče delovanje.
Datum objave Brdo pri Kranju,
Aktivnosti v Sloveniji
Umetna inteligenca danes že presega človeške rezultate na doktorskih izpitih iz naravoslovja in rešuje zahtevne matematične naloge. Generativna umetna inteligenca je v zgolj treh letih dosegla 53 odstotkov uporabnikov med splošno populacijo – hitreje kot osebni računalnik in hitreje kot internet.
Po podatkih Eurostata že vsako peto podjetje v Evropski uniji uporablja tehnologije umetne inteligence. Organizacija združenih narodov ocenjuje, da bo trg umetne inteligence do leta 2033 dosegel vrednost 4,8 bilijona dolarjev, kar je primerljivo s celotnim bruto domačim proizvodom Nemčije leta 2025. Ob tem OZN opozarja, da lahko brez premišljenih politik umetna inteligenca poglobi razlike med državami in obrne desetletja razvojnega zbliževanja.
Evropa pri razvoju umetne inteligence ne more tekmovati z enako finančno močjo kot ZDA ali Kitajska. Lahko pa konkurenčnost gradi na znanju, nišnih rešitvah in zaupanja vredni tehnologiji.
V Sloveniji smo s poučevanjem umetne inteligence sicer začeli že pred 50 leti in bili med pionirji na svetu.
"Imamo močne skupine na Institutu Jožef Stefan, na univerzah, pod okriljem UNESCO v Ljubljani deluje mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco. Naši strokovnjaki sooblikujejo evropske strategije za umetno inteligenco v znanosti in sodelujejo pri ključnih odločitvah. Gradimo slovensko tovarno umetne inteligence, vredno 135 milijonov evrov, s superračunalnikom, ki bo med močnejšimi v regiji. Razvijamo lastne jezikovne modele za slovenščino. To ni malo. To je odlično izhodišče."
A znanje in infrastruktura sta nujen pogoj za napredek, ne pa zadosten. Potrebujemo prenos tega znanja v prakso. Potrebujemo strateško ravnanje. In potrebujemo še več vlaganj v raziskave. Naši najboljši kadri morajo imeti pogoje, da ostanejo in ustvarjajo tukaj. Država mora to področje podpirati še bolj aktivno, dosledno in dolgoročno.«
Predsednica republike je posebej poudarila nujnost uvedbe računalniškega opismenjevanja v slovenskih šolah: »Smo med redkimi v Evropi brez sistematičnega pouka računalništva. Podatkovna pismenost v naših šolah praktično ne obstaja. Medtem ko druge države to vključujejo v kurikule, mi ostajamo pri projektih, ki se končajo, preden uspejo karkoli spremeniti. To moramo spremeniti. Ne čez pet let. Zdaj. Vsaka generacija, ki teh znanj ne dobi, pomeni korak nazaj za celo državo.«
Predsednica republike je poudarila tudi pomen zagotavljanja varnih, preglednih in pravičnih sistemov umetne inteligence: »Evropa je s sprejetjem Akta o umetni inteligenci postavila prva jasna pravila. Slovenija je bila med prvimi, ki je sprejela zakon za njegovo izvajanje. Vzpostavljamo regulativne peskovnike, kjer bodo podjetja lahko razvijala in preizkušala svoje rešitve v sodelovanju z regulatorjem. Regulacija ne sme biti ovira, temveč podpora inovacijam, ki pa ne smejo ogrožati človekovih pravic in pravne države,« je zaključila.
Ob tej priložnosti je predsednica republike vročila državno odlikovanje zlati red za zasluge dr. Ivanu Bratku za izjemne zasluge pri utemeljitvi in razvoju umetne inteligence v Sloveniji, za odmevni pionirski prispevek k razvoju strojnega učenja in logičnega programiranja ter za trajni vpliv na mednarodno prepoznavnost slovenske znanosti.
Na forumu so sodelovali:
dr. Vida Groznik, članica laboratorija za umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko, UL, prof. dr. Danijel Skočaj, Fakulteta za računalništvo in informatiko, UL, prof. dr. Sašo Džeroski, Institut »Jožef Stefan«, prof. dr. Vasilka Sancin, Evropsko sodišče za človekove pravice, Nataša Vidmar Kraljević, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, prof. dr. Dan Podjed, ZRC SAZU in IRI UL, prof. dr. Ernest Ženko, Fakulteta za humanistične študije, UP, prof. dr. Blaž Zupan, Fakulteta za računalništvo in informatiko, UL, mag. Radovan Krajnc, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Maja Vičič Krabonja, prof., Srednja ekonomska šola in gimnazija Maribor in dr. Uroš Ocepek, prof., Srednja tehniška in poklicna pola Trbovlje.
Video posnetek 6. Predsedničinega foruma: »Umetna inteligenca: med napredkom, odgovornostjo in novo pismenostjo«
1. panel
1. PANEL: Stanje umetne inteligence v Sloveniji in po svetu
Panelista: dr. Danijel Skočaj, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani in dr. Sašo Džeroski, Institut »Jožef Stefan«
Moderirala: dr. Vida Groznik, posebna poročevalka Predsedničinega foruma
dr. Danijel Skočaj
Umetna inteligenca ni ena sama tehnologija in ni zgolj klepetalnik. Je skupek pristopov za delo z jezikom in znanjem, za zaznavanje fizičnega sveta ter za napovedovanje in optimizacijo. Njena prava vrednost se pokaže, ko te zmožnosti povežemo s konkretnimi podatki, procesi in odločitvami.
Največji učinki umetne inteligence, zlasti pri dvigu produktivnosti, so danes vidni tam, kjer so procesi že digitalizirani ter kjer prevladuje delo z informacijami in digitalnimi vsebinami. Njen potencial pa je še bistveno širši: uporabna je skoraj povsod, vprašanje je le, kako hitro jo bomo znali smiselno vključiti v prakso.
dr. Sašo Džeroski
Slovenija ni svetovna velesila v umetni inteligenci — je pa resen evropski igralec. Imamo znanje, gradimo infrastrukturo. Moramo ju povezati in nadgraditi, za kar potrebujemo kadre in financiranje. Brez tega bo prenos znanja v prakso nezadosten in infrastruktura neizkoriščena.
2. panel
2. PANEL: UI med napredkom in varovalkami, med svobodo in odgovornostjo - ko algoritmi srečajo človeka
Panelisti: dr. Vasilka Sancin, Evropsko sodišče za človekove pravice, Nataša Vidmar Kraljević, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, dr. Dan Podjed, ZRC SAZU in IRI UL, dr. Ernest Ženko, Fakulteta za humanistične študije, Univerza na Primorskem.
Moderirala: Moderirala: mag. Tatjana Bobnar, svetovalka predsednice Republike Slovenije za človekovo varnost
dr. Vasilka Sancin
Slovenija bi morala namenjati ustrezna sredstva, vključno z vlaganjem v inovacije, izobraževanjem in usposabljanjem kadrov ter ne zamuditi nobene priložnosti za aktivno in vsebinsko vključevanje, s pomočjo slovenskih prestavnikov in strokovnjakov, v vse tekoče mednarodne procese, ki se tičejo razvoja in urejanja UI, vključno v globalnih forumih OZN na tem področju, k čemur lahko pomembno pripomore tudi slovenska diplomacija.
Nataša Vidmar Kraljević
Umetna inteligenca prinaša velike priložnosti, vendar le, če se uporablja ob spoštovanju temeljnih človekovih pravic. Regulacija postavlja okvir za njeno varno in odgovorno uporabo. Namen vzpostavitve regulativnih peskovnikov je spodbujati inovacije. Regulativni peskovniki omogočajo, da podjetja svoje rešitve razvijajo in preizkušajo v sodelovanju z regulatorjem, kar zmanjšuje tveganja in povečuje pravno predvidljivost.
dr. Dan Podjed
V Sloveniji začnimo nemudoma prepoznavati nove delovne priložnosti v dobi UI, izobražujmo za delovna mesta prihodnosti in poskrbimo za podporne mehanizme, ki bodo olajšali prehod v novo dobo za tiste, ki utegnejo zaradi avtomatizacije, robotizacije in uvajanje orodij UI v naslednjih letih ostati brez dela in posledično smisla. Vnaprej velja razmisliti, kako in kdaj uvajati digitalna orodja pri delu, v vzgoji in izobraževanju ter v vsakdanjem življenju, da UI ne bo nadomeščala bistvenih medčloveških razmerij, temveč jih bo spodbujala in olajšala.
dr. Ernest Ženko
Tveganja, ki jih prinaša umetna inteligenca, niso zgolj tehnična, pač pa bistveno človeška, saj zadevajo razumevanje, zaupanje in avtonomijo. Ključno vprašanje glede umetne inteligence ni, kaj zmore, temveč v kakšne namene jo uporabljamo in kakšne učinke s tem ustvarjamo.
3. panel
3. PANEL: Poučevanje o umetni inteligenci v šolah: ne izbira, ampak nuja
Panelisti: dr. Blaž Zupan, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani, mag. Radovan Krajnc, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Maja Vičič Krabonja, Srednja ekonomska šola in gimnazija Maribor, dr. Uroš Ocepek, Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje.
Moderiral: Aleksej Skok, svetovalec predsednice Republike Slovenije za politične zadeve.
dr. Blaž Zupan
O vsaki ključni tehnologiji, ki pomembno spreminja družbo, bi morali imeti vsaj osnovno razumevanje in jo vključiti v izobraževalni proces. Slovenija zaostaja pri sistematičnem vključevanju računalništva ter podatkovne in algoritmične pismenosti v šole, čeprav večina evropskih držav te vsebine že obravnava kot del temeljne izobrazbe. Del problema je tudi nerazumevanje razlike med digitalno pismenostjo na eni ter podatkovno in algoritmično pismenostjo na drugi strani, pa tudi preokorel sistem spreminjanja učnih vsebin.
mag. Radovan Krajnc
Umetna inteligenca vstopa v razrede hitreje, kot ji šolski sistem lahko sledi, zato je ključno vprašanje, kaj mora šola ostati tudi takrat, ko se vse drugo spreminja. Brez jasne nacionalne vizije, usposobljenih učiteljev in enotnih smernic bo uporaba umetne inteligence v šolah povečala razlike namesto kakovosti. Prihodnost šole se bo merila po tem, ali bo znala razvijati presojo, odgovornost in etičnost v svetu vseprisotne umetne inteligence.
Maja Vičič Krabonja
Narobe je, da učenci orodja umetne inteligence uporabljajo več uporabljajo za domače šolsko delo kot za učenje v šoli, saj to pomeni, da se raba razvija spontano, brez didaktičnega vodenja, kritične presoje ter jasnih etičnih pravil - torej narobe. V izogib večanju digitalnega razkoraka med učenci moramo učitelji prevzeti odgovornost, da učencem omogočimo sistematično, vodeno, varno in osmišljeno rabo orodij umetne inteligence ne glede na njihovo socialno-ekonomsko ozadje, domačo podporo ali predhodne digitalne izkušnje.
dr. Uroš Ocepek
Izobraževanje ne sme biti le osredinjeno na uporabo orodij UI, ampak moramo dati otrokom ustrezna znanja, in sicer od algoritmičnega razmišljanja, dela s podatki, razumevanja napovednih modelov pa vse do vzgoje etične in kritične rabe tehnologije.