Predsednica republike prejela častni doktorat s področja mednarodnih odnosov

Univerza Orientale v Neaplju je svoje ime dobila ob ustanovitvi leta 1732, ko je postala prva univerza v Evropi, na kateri je bil mogoč študij orientalistike. Sprva je bil študij namenjen podpori dejavnostim misijonarjev na Daljnem vzhodu. Univerza zlasti slovi po študiju jezikov, poleg daljnovzhodnih že od vsega začetka tudi sredozemskih. V 19. stoletju, ko je po združitvi Italije Orientale postala državna univerza, so dodali študije mnogih drugih jezikov, med njimi perzijskega, hindi, ruskega - in pred 110 leti tudi slovenskega. Študij slovenistike je tako v Neaplju mogoč že od leta 1914. Med mnogimi znanimi prejemniki častnih doktoratov Univerze Orientale sta tudi nekdanja predsednika François Mitterrand in Giorgio Napolitano ter dirigent Riccardo Muti.

Predsednici Republike Slovenije je častni doktorat v imenu Univerze Orientale v Neaplju podelil rektor univerze prof. Roberto Tottoli. Rektor je v svojem nagovoru med drugim poudaril, da je sprejetje častnega naziva s strani predsednice republike dokaz, da vezi med Neapljem, Kampanijo, Italijo in Slovenijo postajajo vse močnejše in da sta si naša naroda v Evropski uniji na poti medsebojnega razumevanja, sodelovanja in premagovanja včasih težke preteklosti bližje kot kdaj koli prej. Slavnostni govor z obrazložitvijo podelitve častnega doktorata je imel profesor mednarodnih odnosov Giuseppe Cataldi.

Predsednica se je v svojem nagovoru Univerzi Orientale v Neaplju in njenim predstavnikom zahvalila za izkazano čast. Osredotočila se je na trenutne razmere v mednarodni skupnosti, s poudarkom na vlogi malih in srednje velikih držav. »Verjamem, da se strinjamo, da ima vsak človek pravico do varnega, čistega in zdravega življenjskega okolja. V multipolarnem svetu, ki je zgolj dirka za prestiž in premoč, ta pravica ni uresničljiva. Hlastanje za kratkoročnimi zmagami in partikularnimi koristmi ima svojo ceno. Kako visoka je lahko ta cena, nas mora skrbeti. Zato je dolžnost vseh nas, še posebej srednje velikih in malih držav, da nismo tiho. Da ne čakamo, kaj bodo prinesla rivalstva velikih. Da nismo le opazovalci kriz vseh vrst in naraščajoče neenakosti po svetu. Pri razbijanju tišine moramo torej veliko pogosteje in glasneje spregovoriti o teh izzivih, ki ne terjajo nič manj kot medgeneracijski premislek. Brez vključenosti si je mirno prihodnost mednarodne skupnosti namreč težko predstavljati,« je bila jasna predsednica.

Dodala je še, da so male in srednje velike države posebej občutljive na nasilje in brezbrižnost do mednarodnega prava. »Pred drugo svetovno vojno in med njo smo bili tudi sami žrtev fašizma, nacizma, tuje okupacije. Za nas tako letošnja 80. obletnica konca druge svetovne vojne pomeni zavezo, da želimo storiti prav vse, da se nikomur več ne bi zgodile take grozote. Jasno nam je tudi, da ta boj zahteva izpolnjevanje predpogojev za trajni mir. Zahteva pravičnost in enakost na vseh področjih. Enakost se mora začeti že na simbolni ravni.«

»Imejmo torej kot državniki, politiki, diplomati in mnenjski voditelji pred očmi samo vključujočo dolgoročno razvojno vizijo, utemeljeno na vrednotah, ki človeka naredijo človeka, ne glede na medsebojne razlike. Zato so pomembni medgeneracijski premisleki oziroma dogovori o prihodnosti naše civilizacije, pa naj gre za vzpostavitev miru, gospodarskega sodelovanja ali varovanja našega okolja in podnebja, mnogo bolj kot prenekateri sporazumi, ki se jim zavežemo, a jih redko izvajamo v celoti in dosledno. Še je čas. A če ne bomo stopili skupaj, ga bo zmanjkalo. Takrat nas bodo prihodnje generacije sodile kot neodgovorne,« je še dejala predsednica.

V okviru obiska v Neaplju je predsednica položila cvetje ob spominsko ploščo in se na tak način poklonila spominu na Slovenca Miroslava Žvaba, ki je bil voditelj vstaje proti Nemcem v osrednji neapeljski četrti Vomero konec septembra 1943.