Predsednica republike na konferenci Lennart Meri v Talinu

Konferenca Lennart Meri od leta 2007 poteka v estonski prestolnici, organizira pa jo Mednarodni center za obrambo in varnost. Letos je bila razprava osredotočena na pomen sodelovanja z zavezniki za doseganje zunanjepolitičnih ciljev, sogovorniki pa so v dveh dneh razprav na številnih panelih pozornost namenili predvsem pomenu ohranjanja vrednot, partnerstev in zavezništev ter poskušali najti odgovore na vprašanja, kako naj se Nato in EU odzivata na vse večjo nepredvidljivost v svetu, vojno v Ukrajini ter na kakšen način naj EU prevzema večje odgovornosti za lastno varnost, odpornost in obrambo.

Predsednica Pirc Musar je sodelovala na zaključnem panelu, kjer je v razpravi jasno poudarila, da smo v Evropi v povojnem času, še posebej zadnja tri desetletja, lahko izkusili, kaj pomenijo mir, varnost, solidarnost, skrb za sočloveka in njegovo dostojanstvo. Zdaj pa se ji zdi, da zadnjih trideset let sploh ni obstajalo: »Tako na primer sedanji generalni sekretar OZN žal ni najbolj priljubljen, ampak je celo zelo kritiziran. Zakaj? Ker obsoja genocidna ravnanja držav po svetu, se zavzema za pravice žensk in revnih, za spoštovanje mednarodnega prava, humanitarnega prava in prava človekovih pravic. Smo res prišli tako daleč? Da je zaradi takšnega prizadevanja, zaradi humanitarnosti, ki jo zagovarja, ta generalni sekretar 'problematičen'? To me skrbi. Že dvakrat v zgodovini je človeštvo izgubilo svojo človečnost. To se ne sme ponoviti.«

Panelisti so veliko pozornost namenili varnostni situaciji v Evropi, predvsem končanju vojne v Ukrajini. Predsednica je jasno poudarila, da je Ukrajina žrtev agresije, ki brani svojo suverenost in da je ključnega pomena, da ji EU stoji ob strani, jo podpira in zagovarja njene interese za pogajalsko mizo, na enakopravnih temeljih z drugimi mednarodnimi akterji. Dejala je še, da podpira prizadevanja, da se krepi evropski steber Nata in da Evropa, tudi Slovenija, več vlaga v svojo varnost in obrambno sposobnost. A nič od tega ne bo zadoščalo, če v Evropi ne bomo dosegli politične enotnosti. Dokler ne bo v Evropi veljalo prepričanje, vsi za enega, eden za vse, potem seveda ni pričakovati, da nas bodo drugi subjekti jemali resno.

Sogovorniki so se razšli z jasnim sporočilom, da je potrebno med evropskimi državami okrepiti dialog, sodelovanje in enotnost, kar bo okrepilo tudi naša odpornost proti izzivom. Spoštovanje vrednot in vladavina prava morata spet postati ključna dejavnika za dolgoročno blaginjo.