Foto: Matjaž Klemenc/UPRS
Podnebna znanost mora postati vodilo političnega ukrepanja
Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar se udeležuje podnebnega vrha COP31, letne konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja. V govoru na vrhu voditeljev je pozvala k odločnejšemu in hitrejšemu skupnemu ukrepanju proti podnebnim spremembam ter poudarila, da morajo politične odločitve temeljiti na znanstvenih dejstvih, spoštovanju človekovih pravic in odgovornosti do prihodnjih generacij.
Datum objave Antalija, Republika Turčija,
Govori , Obiski v tujini , Mednarodne aktivnosti
Predsednica je v govoru izpostavila štiri ključna sporočila. Najprej je opozorila na pomembno vlogo podnebne znanosti in odgovornost političnih voditeljev, da znanstvena dejstva pretvorijo v konkretno politično ukrepanje. »Mi, voditelji, moramo biti glas in varuhi podnebne znanosti,« je poudarila ter opozorila, da odločitve ne smejo biti podrejene kratkoročnim političnim interesom.
Drugo sporočilo je namenila pričakovanjem ljudi, ki si želijo odločnejšega skupnega ukrepanja. Spomnila je na raziskavo Programa Združenih narodov za razvoj (UNDP), v kateri je več kot 80 odstotkov vprašanih izrazilo željo, da države presežejo medsebojne razlike in združijo moči v boju proti podnebnim spremembam. »Ali imamo res pravico, da jih preslišimo? Nimamo je, ker s pravicami ne moremo barantati. Zavezali smo se, da bomo te pravice zaščitili. Tu smo zato, da to zavezo izpolnimo,« je dejala.
Posebej je opozorila na ljudi na globalnem jugu in v pacifiški regiji, katerih preživetje in blaginja sta neposredno odvisna od odločitev svetovnih voditeljev. Podnebni ukrepi ne smejo potekati na račun človekovih pravic, temveč morajo prispevati k njihovi zaščiti. Najmanj, kar bi morali doseči na COP31, je po njenih besedah trden in nedvoumen dogovor o pospešitvi in okrepitvi skupnih prizadevanj za uresničitev dolgoročnih ciljev Pariškega sporazuma.
Tretje sporočilo je namenila nujnosti odmika od fosilnih goriv. Zavzela se je za postopen in pravičen prehod, ki upošteva različne nacionalne okoliščine, hkrati pa opozorila, da se države temu vprašanju ne smejo več izogibati. Obotavljanju je treba narediti konec, je bila jasna. Kratkoročne finančne koristi in interesi velikih naftnih družb po njenih besedah ne smejo prevladati nad človekovim dostojanstvom in varstvom narave.
Četrto sporočilo je bilo namenjeno odgovornosti do mladih. Mladi morajo po njenem prepričanju dobiti konkretno in vsebinsko vlogo pri oblikovanju podnebnih politik, njihovo sodelovanje pa mora vplivati na sprejete odločitve in ne sme ostati zgolj simbolično. »Odgovorni smo za varovanje njihove, pa tudi naše temeljne pravice do čistega, zdravega in trajnostnega okolja,« je poudarila.
V sklepnem delu govora je ponovno opozorila na odgovornost voditeljev za sedanje, predvsem pa za prihodnje generacije. »Sprašujem se, kako dolgo še lahko od mladih pričakujemo, da bodo potrpežljivo čakali na konkretno ukrepanje, ki ga zahtevajo podnebne spremembe,« je sklenila. Ti ukrepi ne morejo biti partikularni. Resna podnebna politika ne more biti politika, ki dopušča izjeme. Podnebne spremembe so spremembe, ki vplivajo na celoten planet, ne le na posamezne regije ali posamezne države. In temu primerno je treba ukrepati; zagotovili pravičnejšo in varnejšo prihodnost – za vse.
Slovenija je sicer na vrhu COP31 podprla skupno stališče EU, ki zagovarja pospešeno izvajanje Pariškega sporazuma in ohranitev cilja omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija. Tudi sicer se zavzema za konkretne rezultate, sodelovanje vseh držav in ambiciozne nacionalne podnebne zaveze do leta 2035.
