Ob 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj: "Poskrbimo, da ne bo nikoli pozabljeno."

"Ob spominskih slovesnostih, povezanih z 80. obletnico konca druge svetovne vojne, se nam misli vračajo k tistim, ki niso le sanjali o svobodi, temveč so zanjo tudi tvegali in trpeli,« je dejala predsednica. Taborišče Ljubelj, podružnica zloglasnega Mauthausna, je bilo eno od številnih prizorišč sistematičnega uničevanja, kjer so nacistične oblasti s prisilnim delom, lakoto in poniževanjem skušale zlomiti duha internirancev. "Namen nemških koncentracijskih in delovnih taborišč je bil en sam – s prisilnim delom do onemoglosti zgarati internirance in jih poslati v smrt," je poudarila predsednica.

Ob tem je spomnila tudi moč solidarnosti in človeške topline, ki se je kljub krutim razmeram ohranila med ljudmi. Izpostavila je pomen pogumne pomoči lokalnega prebivalstva, ki je taboriščnikom kljub nevarnosti prinašala veliko tolažbo. "Slovenci smo v svoji viharni zgodovini neštetokrat dokazali, da nevidnih niti človeških src ne more pretrgati nobena zlonamerna sila," je dejala in navedla ganljivo pričevanje francoskega taboriščnika, ki se je spominjal, kako so iz bližnjih hiš med prevozom ujetnikov skrivoma metali žemljice in jabolka – kot tihi izraz solidarnosti in kljubovanja.

Predsednica je posvarila tudi pred ponavljanjem zgodovine in nevarnostjo pozabe. "Zato moramo vsak dan in vedno znova skrbno paziti, da se demokratične vrednote in pravne norme ne umaknejo manipulacijam, demagogiji in ksenofobiji," je dejala in poudarila, da je spomin na žrtve naše skupno moralno vodilo. "Človeštvo lahko napreduje le s spoznanji iz preteklih napak, sočutjem, odpuščanjem in iskrenim prizadevanjem za razumevanje drugega." Nagovor je predsednica sklenila s pozivom: "Spoštovani – poskrbimo, da ne bo nikoli pozabljeno!"

Pred slovesnostjo je predsednica Republike Slovenije položila venec k spominskem obeležju Obtožujem/J'accuse in se poklonila trpljenju in pogumu taboriščnikov v Ljubelju.