Foto: Siniša Kanižaj/STA
Evropa mora v času velikih sprememb ostati enotna, odporna in zvesta svojim vrednotam
Predsedniki in predsednice dvanajstih evropskih držav skupine Arraiolos so na 21. srečanju na Brdu pri Kranju poudarili pomen evropske enotnosti, odpornosti in sposobnosti ukrepanja v času globokih geopolitičnih, varnostnih, gospodarskih in družbenih sprememb. V središču razprav je bila prihodnost Evropske unije ter vprašanje, kako lahko Evropa ohrani svojo politično težo in sposobnost delovanja, ne da bi pri tem izgubila vrednote, na katerih temelji.
Datum objave Brdo pri Kranju,
Obiski državnikov v Republiki Sloveniji , Mednarodne aktivnosti
Pod skupnim naslovom »Evropska unija v času številnih kriz: med umikom in vztrajnostjo« so predsedniki Avstrije, Estonije, Grčije, Irske, Italije, Latvije, Madžarske, Malte, Nemčije, Portugalske, Slovaške in Slovenije razpravljali o prihodnosti evropskega povezovanja, varnosti in odpornosti, konkurenčnosti gospodarstva ter vlogi Evrope v mednarodni skupnosti.
Pogovarjali so se o potrebi po odločnem odzivanju na aktualne razmere, kot so ruska agresija na Ukrajino, nedovoljene migracije in umetna inteligenca ob hkratnem varovanju demokracije, človekovih pravic, vladavine prava, solidarnosti in človekovega dostojanstva.
Evropska moč je po oceni udeležencev tesno povezana z notranjo povezanostjo evropskih družb in učinkovitostjo evropskih institucij. Reforme so nujne, vendar jih je treba izvesti ob aktivnem sodelovanju javnosti. Krepitev konkurenčnosti, gospodarske odpornosti, socialne varnosti in strateške sposobnosti ukrepanja so medsebojno povezani cilji. Pomembno vlogo pri oblikovanju evropske prihodnosti imajo tudi mladi, njihovo znanje in ustvarjalnost ter njihovo vključevanje v družbo. Zato je treba zagotoviti enake možnosti za razvoj njihovih potencialov in uresničevanje poklicnih ambicij.
Pomemben del razprav je bil posvečen prihodnosti multilateralizma in mednarodnih institucij. Udeleženci so poudarili pomen mednarodnega sodelovanja, spoštovanja mednarodnega prava in učinkovitega multilateralnega sistema kot temeljev za mir, varnost in stabilnost, zlasti v času vse večjih pritiskov na mednarodne institucije.
Razprava se je dotaknila tudi manj vidnih posledic sodobnih kriz – tesnobe, negotovosti, strahu in travm, ki vplivajo na posameznike in družbe ter lahko poglabljajo konflikte. O tej razsežnosti je v uvodu zasedanja za zaprtimi vrati spregovorila sociologinja in filozofinja Renata Salecl. Opozorila je na krhanje družbenih vezi ter naraščanje nesramnosti, poniževanja in prezira v javnem prostoru. Izpostavila je tudi, da se občutek nemoči pred velikimi in oddaljenimi grožnjami lahko preusmeri v jezo do posameznikov ali skupin, zato imajo pri odzivanju na negotovost pomembno vlogo institucije, politični voditelji in širša demokratična kultura.
Varnosti ni mogoče razumeti zgolj kot vprašanja vojaške in državne varnosti, temveč vključuje tudi občutek dostojanstva, pripadnosti, zaupanja in možnosti za dostojno življenje. Odpornost evropskih družb je zato povezana tudi z njihovo sposobnostjo za dialog, medsebojno spoštovanje in mirno reševanje konfliktov.
Dvodnevno srečanje, ki ga je prvič v Sloveniji gostila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, je potrdilo skupno zavezanost sodelovanju, odpornosti in evropskim vrednotam. Prihodnost Evrope bo odvisna od njene sposobnosti, da svojo raznolikost pretvori v moč, vrednote v konkretno delovanje ter odpornost v sposobnost oblikovanja prihodnosti.
