Fotografija groba dr. Drnovška z narcisami v ospredju.

Foto: Boštjan Podlogar/UPRS

Poklon dr. Janezu Drnovšku ob obletnici njegove smrti

Objavljamo razmišljanje predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar ob 18. obletnici smrti dr. Janeza Drnovška, nekdanjega predsednika Republike Slovenije.

Predsedniška palača, 23. 2. 2026

Aktivnosti v Sloveniji

»Odgovornost do sveta se začne pri odgovornosti do človeka.« — dr. Janez Drnovšek

Ob 18. obletnici njegove smrti se spominjam te njegove misli in razmišljam o tem, kako globoko sled lahko v skupnosti pusti posameznik. Vsak med nami s svojimi dejanji, besedami in držo sooblikuje prostor, v katerem živimo. Dr. Janez Drnovšek je verjel v moč dialoga, v odgovornost politike do človeka in v pomen etične drže pri vodenju države. Njegova zapuščina ni le v političnih dosežkih, temveč tudi v sporočilu, da je dialog mogoče voditi z umirjenostjo, spoštovanjem in pogumom, da ostaneš zvest sebi. V času, ko svet pogosto izgublja ravnotežje, je prav zavest o takšnih sledovih opomnik, da imajo vsi, še posebej tisti, ki jim je zaupana javna odgovornost, možnost in dolžnost prispevati k bolj človečni prihodnosti.

Mineva dvajseta obletnica njegovega poskusa blažiti krizo v Darfurju, regiji, ki je drvela v humanitarno katastrofo neslutenih razsežnosti. Tega leta, 2006, je dr. Drnovšek potrkal na vrata visoke politike, prepričan, da je med voditelji velesil dovolj dobre volje za učinkovito posredovanje v Darfurju. Obiskal je tudi Združene narode in tedanjega generalnega sekretarja Kofija Annana ter ga pozval, naj OZN naredijo več — mnogo več. Varnostni svet, tako dr. Drnovšek, mora sprejeti odločnejše ukrepe v smeri razrešitve tamkajšnjega konflikta. Jasno je opredelil, kaj bi moral biti prvi korak: v Darfurju je treba vzpostaviti mirovno misijo Združenih narodov. 

Drnovškovi napori niso bili zaman. Julija in avgusta istega leta so se spopadi končali, Varnostni svet pa je sprejel resolucijo, v kateri je napovedal mirovno operacijo Združenih narodov.

Pričakovano je dr. Drnovšek moral odgovarjati na vprašanja, kot so, kaj se Slovenija, mala država, vmešava v mednarodno politiko; od kod v Sloveniji tak interes ravno za Darfur; in kaj konkretno bi Slovenija imela od tega, da se tako izpostavi. Njegov odgovor bi lahko povzeli takole: zakaj pa ne Slovenija? Če država sama ni sposobna zaščititi svojega prebivalstva, mora odgovornost prevzeti mednarodna skupnost. Slovenija je del te mednarodne skupnosti. V njej sobivajo male in velike države. Poleg tega je Slovenija država brez geostrateških interesov v Sudanu in zato lahko še toliko bolj samozavestno opozori in prepričuje druge države, naj pomagajo.

Moč besede v svetu šteje. Včasih bolj, včasih manj. Veseli smo lahko, da se v Sloveniji te moči zavedamo. Da premoremo občutek za humanitarnost. Da imamo samozavest, da se oglasimo, ko vidimo krivico. Ta samozavest v Sloveniji ni od včeraj — ima svojo zgodovino. Dr. Drnovšek je spisal pomembno poglavje te zgodovine.