Mir, dostojanstvo in varnost ljudi nimajo tržne vrednosti

Pozorno spremljam dogajanje na Bližnjem vzhodu. Razglašeno je bilo dvotedensko premirje, vendar smo še vedno priča agresiji, spopadom in selektivnim pristopom k doseganju miru. Prebivalci Libanona še naprej trpijo zaradi neprestanih in uničujočih napadov, saj razglašeno premirje ne vključuje te države in očitno ne velja za vse napadalce. V Gazi še naprej umirajo civilisti, Palestince na Zahodnem bregu pa še naprej izganjajo iz njihovih domov. Bili smo tudi priča grožnjam brez primere: mostove in elektrarne bodo uničili, obljubljen pa je bil celo »konec civilizacije«, če Iran ne bi izpolnil zahtev po odprtju Hormuške ožine.

Takšne grožnje je treba jemati resno. Besede imajo težo, grožnja z uporabo sile pa ni v skladu z mednarodnim pravom. To ni način, kako bi se morali reševati odprti problemi in spori. Priča smo normalizaciji in instrumentalizaciji takšnih groženj kot taktike v poslovnem svetu, kot priložnosti za trgovce, da stavijo na padec cen nafte, tako kot so to storili nekaj ur pred najnovejšo napovedjo dvotedenskega premirja z Iranom. Takšne grožnje namerno ustvarjajo strah, tesnobo in nezaupanje med milijoni civilistov, tako na prizadetih območjih kot drugod. Takšne izjave je treba prepoznati kot resno grožnjo mednarodnemu miru in varnosti, zato je potreben odločen in enoten odpor držav po vsem svetu, ki so zavezane miru, diplomaciji in mirnemu reševanju sporov. Ponovno pozivam vse te države, naj se združijo in spregovorijo z enim glasom: dovolj je dovolj. Za takšno retoriko mora veljati ničelna toleranca. Mir, dostojanstvo in varnost ljudi nimajo tržne vrednosti. V civiliziranem svetu so nedeljivi in neprecenljivi.