"Dialog in humanost sta civilizacijski normi, ki ju moramo vedno zagovarjati."

Ob pregledu aktualnih mednarodnih razmer je predsednica izpostavila številne krize od vojn in kršitev mednarodnega prava do podnebne krize in vse večjih družbenih neenakosti. Ob tem je opozorila na trpljenje ljudi, ki na reševanje težav nimajo nobenega vpliva, in izpostavila nujo, da "vsi, ki v teptanju človekovega dostojanstva prepoznavamo civilizacijsko grožnjo, povzdignemo glas in povemo svetu, da nam ni vseeno. Da nam ni vseeno za ljudi, ki umirajo od lakote. Za ljudi, ki za preživetje brskajo po smetiščih. Za tiste, ki se morajo zaradi dviganja morske gladine z domačij seliti v tuje kraje. Za tiste, ki bežijo pred droni agresorja. Ni nam vseeno in ne sme nam biti vseeno."

Posebno pozornost je namenila mandatu Slovenije v Varnostnem svetu OZN, ki se izteka konec leta. Spomnila je na dano zavezo in dejala: "Obljubili smo, da bomo v Varnostnem svetu predstavljali vse države članice, ne samo evropskih. To obljubo smo držali in na to smo lahko ponosni." Naše sporočilo v OZN, da nam ni vseeno za multilateralizem in da prihodnost mednarodnih odnosov vidimo v njem, je po mnenju predsednice zelo pomembno.

Opozorila je, da diplomacija danes preživlja globoko krizo, saj se zdi, da ni sposobna doseči dogovorov niti pri vprašanjih, od katerih je odvisno preživetje civilizacije. Sposobnost upati in znati se pogovarjati je po mnenju predsednice danes še posebej pomembna, saj je prav dialog srce in duša diplomacije ter edini način za končanje konfliktov. Poudarila je, da morata Slovenija in slovenska diplomacija ohraniti zvestobo svojim vrednotam, biti pogumna in zavrniti diktat dvojnih standardov. "Dialog in humanost sta civilizacijski normi, ki ju moramo vedno zagovarjati. Odrekanje tem normam pomeni izdajo samih sebe in negotovo prihodnost – o tem sem prepričana."

Predsednica je v govoru predstavila tudi svoj razmislek o prihodnosti slovenske diplomacije in poudarila, da mora slovenska diplomacija tudi v prihodnje temeljiti na jasnih vrednotah, spoštovanju mednarodnega prava in zavzemanju za multilateralizem. Prihodnost po njenem prepričanju zahteva strateško odpornost – ne le v smislu varnosti, temveč tudi energetske, prehranske in tehnološke neodvisnosti. Zahteva tudi, da Slovenija dejavno sooblikuje pravila na področjih, ki že danes odločilno zaznamujejo svet: umetna inteligenca, digitalna orodja in nove oblike vplivanja na javno mnenje.

Posebej je izpostavila pomen vlaganja v znanje, kadre in analitične sposobnosti, saj bo le tako slovenska diplomacija kos vedno bolj zapletenim izzivom sveta. Enako pomembna pa ostaja prepoznavnost in ugled naše države navzven – Slovenija je po svetu že znana kot akter pri vodni diplomaciji, razvojnih projektih na področju vzpostavljanja standardov človekovih pravic, humanitarnih dejavnostih, večji zastopanosti žensk v upravljavskih strukturah, pa tudi po Blejskem strateškem forumu in institucijah, ki uveljavljajo slovensko znanje ter vrednote.

"Ko govorimo o prihodnosti slovenske diplomacije, brez resnega in sistematičnega vlaganja v človeške vire, brez modernizacije in povečane sposobnosti odzivanja na znanstveno-tehnološke izzive, bo ta že kratkoročno močno izgubljala. Aktualne vojne in konflikti resno ogrožajo našo sedanjost, toda v zunanji politiki je pomembno tudi, kako osmislimo prihodnost. Zato je nujno razmišljati o 'dan potem' že danes, ne samo v vsebinskem, temveč tudi v kadrovskem pomenu," je svoj pogled na prihodnost sklenila predsednica.

"Diplomacija je temelj mednarodnih odnosov. Brez nje bi bil svet še bolj kaotičen, konflikten in nepredvidljiv," je dejala predsednica in sklenila, da lahko Slovenija s svojim znanjem, izkušnjami in predanimi diplomati pomembno prispeva k iskanju rešitev ter k gradnji bolj mirnega sveta.