Foto: Nebojša Tejić/STA
5. Predsedničin forum: »Ko zagotovimo varen in dostopen dom za vse, krepimo tisto, kar dela družbo močno – zaupanje, stabilnost in prihodnost.«
Bivanjska problematika je ključno vprašanje, ki zadeva posameznika, skupnost in prihodnost naše družbe. Stanovanja niso zgolj prostorske enote – so temelj dostojanstva, socialne varnosti, zdravja ter medgeneracijske povezanosti in solidarnosti. Tako mladi kot starejši v Sloveniji se srečujejo z različnimi, a pogosto medsebojno prepletenimi izzivi, povezanimi z bivanjsko politiko, ki terjajo premišljene in vključujoče ukrepe. Z namenom iskanja učinkovitih dolgoročnih rešitev je danes na Brdu pri Kranju potekal 5. Predsedničin forum, ki so se ga udeležili številni strokovnjaki, raziskovalci, predstavniki civilne družbe in politike.
Brdo pri Kranju, 30. 5. 2025
Sporočila za javnost , Govori
Statistični podatki kažejo, da imamo v Sloveniji 410 stanovanj na 1.000 prebivalcev, kar nas postavlja pod povprečje držav OECD (468) in še nižje pod povprečje EU (514). Gradnja novih stanovanj je prav tako izrazito počasna. Leta 2023 smo zgradili le 2,4 stanovanja na 1.000 prebivalcev, kar nas znova uvršča med najslabše v Evropi.
Obenem imamo po podatkih SURS iz leta 2021 kar 165.576 praznih stanovanj. Del teh je neprimernih za bivanje, del jih je zgolj v občasni rabi, nekatera pa so prazna, ker jih lastniki ne želijo oddajati oziroma so nenaseljena zgolj v statističnem smislu.
Razmere je dodatno zaostrila podražitev med letoma 2015 in 2023, ko so se cene vseh stanovanjskih nepremičnin zvišale za 86 %, cene rabljenih stanovanj pa celo za 98 %.
Današnje stanje je rezultat dolgoročnih strukturnih odločitev – pogosto tudi neodločanja ali prepoznega ukrepanja. Primanjkljaj javnega najemnega fonda, finančna izčrpanost neprofitnih izvajalcev, neurejena turistična raba stanovanj, oskrbovana stanovanja brez dejanske oskrbe, prepočasna gradnja študentskih domov in pretirano visoke najemnine so le nekateri simptomi sistema, ki je predolgo deloval brez jasne vizije, so na forumu izpostavljali razpravljavci.
Predsednica republike je ob tem poudarila: »Rešitve obstajajo – doma in v tujini. Stanovanjske zadruge, skupnostni modeli bivanja, medgeneracijska sobivanja, pa tudi ustrezno reguliran trg z jasno definiranimi pravicami in dolžnostmi vseh deležnikov. Naša dolžnost kot skupnost je z javnimi sredstvi ustvariti pogoje za dostojno bivanje vseh – ne le tistih z najboljšim finančnim izhodiščem. Stanovanje ni luksuz, mora biti dom, ki rešuje temeljno človekovo potrebo.«
V pripravi so zakonodajne spremembe, ki naj bi omogočile gradnjo 20.000 javnih najemnih stanovanj, kar bi lahko začelo odpravljati zaostanek preteklih let. Stanovanjska problematika postaja vse bolj prepoznana tudi na evropski ravni – evropska sredstva lahko predstavljajo pomemben vzvod za uravnoteženje razmer na domačem trgu.
Demografska slika do leta 2040 kaže, da se bo rast prebivalstva in gospodinjstev postopno umirila, zato bo ključna naloga prestrukturiranje obstoječega stanovanjskega fonda. Kot je izpostavila predsednica republike, pa to zahteva boljše sodelovanje vseh akterjev – države, občin, stanovanjskih skladov, nevladnih organizacij, strokovne javnosti, investitorjev in civilne družbe.
Predsednica meni, da to terja razvoj politike, ki bo temeljila na človeku – ne zgolj na kvadraturi. »Stanovanjska politika je po svoji naravi izrazito kompleksna – ker je multidisciplinarna in dolgoročna. Odločitve, ki jih sprejmemo danes, bodo oblikovale življenje generacij jutri. Zato so potrebni jasna strategija, stabilno upravljanje, dolgoročna vizija in redno usklajevanje številnih deležnikov,« je poudarila.
Zaključila je: »Kot predsednica republike se bom zavzemala, da bo stanovanjska politika prepoznana kot ena ključnih razvojnih prioritet naše države. Kajti ko vlagamo v stanovanja, vlagamo v ljudi. In ko zagotovimo varen in dostopen dom za vse, krepimo tisto, kar dela družbo močno – zaupanje, stabilnost in prihodnost.«
Na forumu so sodelovali dr. Andreja Cirman, redna profesorica na Katedri za denar in finance na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, dr. Jože Sambt, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Eva Kotnik, predsednica Mladinskega sveta Slovenije, Franci Gerbec, Slovensko nepremičninsko združenje FIABCI, dr. Klemen Ploštajner, državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost, prof. Mihael Dešman, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Alenka Ogrin, Inštitut Antona Trstenjaka, dr. Srna Mandič, znanstvena svetnica, Sašo Rink, Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana, dr. Wolfgang Amann, direktor avstrijskega inštituta IIBW, mag. Črtomir Remec, direktor Stanovanjskega sklada RS, Mitja Križaj, glavni direktor DSU d.o.o. ter Simon Maljevac, minister za solidarno prihodnost.
Predsedničin forum je potekal skozi razpravo na treh panelih, ki so jih povezovali: mag. Tatjana Bobnar, svetovalka predsednice Republike Slovenije za človekovo varnost, Biserka Marolt Meden, svetovalka predsednice Republike Slovenije za družbene dejavnosti ter Aleksej Skok, svetovalec predsednice Republike Slovenije za politične zadeve.
5. Predsedničin forum se je zaključil s petimi splošnimi priporočili
PRVO SPLOŠNO PRIPOROČILO:
(1) odprava primanjkljaja s povečanjem obsega javnega najemnega fonda in obsežno aktivacijo obstoječih stanovanj
(2) pomoč mladim in prestrukturiranje obstoječih stanovanj glede na potrebe starajočega se prebivalstva
DRUGO SPLOŠNO PRIPOROČILO:
Odprava primanjkljaja s povečanjem obsega javnega najemnega fonda in obsežno aktivacijo obstoječih stanovanj:
- javni najemni fond kot hrbtenica dostopnega in kakovostnega bivanja, cenovno sidro zasebnemu najemu
- potrebno urediti dolgoročno stabilno financiranje, ustrezne spodbude neprofitnim akterjev
- za uspešno črpanje evropskih sredstev potrebna razpoložljiva zemljišča in pripravljeni projekti
- javni najemni fond bo dolgoročen samo, če bo vzdržen
- podpora samoorganizaciji državljanov v obliki zadrug
TRETJE SPLOŠNO PRIPOROČILO:
Odprava primanjkljaja s povečanjem obsega javnega najemnega fonda in obsežno aktivacijo obstoječih stanovanj:
- povečanje zmogljivosti študentskih domov in ustreznih nastanitev za delovne migrante
- omejevanje rabe stanovanj za turistične namene
- podpora najemnikom z vzpostavitvijo svetovalne mreže in hkrati učinkovitejša zaščita najemodajalcev
- davčne spodbude za dolgoročno oddajanje
- redefinicija javne najemne službe
ČETRTO SPLOŠNO PRIPOROČILO:
Pomoč mladim in prestrukturiranje obstoječih stanovanj glede na potrebe starajočega se prebivalstva.
Mladi:
- zmanjšanje primanjkljaja
- povečanje obsega javnega najemnega sektorja, namenjenega mladim
- uravnotežen prostorski razvoj
Starejši:
- prilagoditve: dvigala, energetska sanacija, prilagoditev stanovanj, oskrbovana stanovanja s spremljajočo oskrbo
- skupnostne in medgeneracijske oblike bivanja
- podpora menjavi stanovanj za ustreznejša bivališča (tudi preko javne najemne službe)
PETO SPLOŠNO PRIPOROČILO:
Stanovanjska politika naj postane ključna razvojna politika države, ne zgolj socialni instrument.
Galerija fotografij
Posnetek 5. Predsedničinega foruma: Bivanjska problematika mladih in starejših: Ključ do rešitev
1. PANEL: Mladi na pragu: Kaj zdaj?
Panelisti: dr. Jože Sambt, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Eva Kotnik, predsednica Mladinskega sveta Slovenije, Franci Gerbec, Slovensko nepremičninsko združenje FIABCI, dr. Klemen Ploštajner, državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost.
Moderirala: mag. Tatjana Bobnar, svetovalka predsednice Republike Slovenije za človekovo varnost
dr. Jože Sambt
V obdobju 2018-2023 se je v Slovenijo 78 tisoč oseb več priselilo kot odselilo, kar ima med drugim močan učinek na povpraševanje po stanovanjih. Do leta 2040 naj bi se število prebivalstva Slovenije začelo zmanjševati, število gospodinjstev in potrebe po stanovanjih pa bi se še dodatno povečale za okrog 20 tisoč stanovanj zaradi zmanjševanja velikosti gospodinjstev. Povečevalo se bo predvsem število eno‑ in dvočlanskih gospodinjstev in s tem potrebe po manjših stanovanjih, še zlasti pa bodo morala biti stanovanja prilagojena za starejše osebe.
Eva Kotnik
Stanovanje ne sme (p)ostati privilegij, temveč osnovna potreba vsakega posameznika, še posebej mladih. Opozorila je na nujnost naglega ukrepanja in celovitih rešitev, ki poleg medgeneracijskega sobivanja in podpore mladim na podeželju vključujejo tudi ureditev (prometne, komunalne idr.) infrastrukture, javnega prevoza idr. storitev, torej ustvarjanje pogojev po vsej Sloveniji, v katerih si mladi lahko ustvarijo vizijo lastne prihodnosti in tudi družino, če si le-te želijo. Mladi morajo biti vključeni v vse faze oblikovanja politik, tudi stanovanjskih – kdo, če ne mi? Kdaj, če ne zdaj?
Franci Gerbec
Z novim Nacionalnim stanovanjskim programom 2026-2036 ter izvedbeno zakonodajo zagotoviti dostopnost za mlade in mlade družine do površinsko in cenovno primernih stanovanj in stanovanjskih hiš zlasti s: pospešeno gradnjo novih javnih najemnih stanovanj, pri čemer naj bo zagotovljen vsaj 30 % delež za mlade in mlade družine, možnostjo najema nezasedenih stanovanj v javni in zasebni lasti preko javnega najema, ki naj ga izvajajo občine, javni stanovanjskih skladi in neprofitne stanovanjske organizacije na podlagi večletnega najema za najemnino, nižjo od tržnih, za kar naj se zagotovijo ustrezni zakonski pogoji, zagotovitvijo pogojev za nakup lastnih stanovanj mladih in mladih družin s subvencijami in garancijami države za stanovanjske kredite, zagotovitvijo ugodnih pogojev za nakup zemljišč za gradnjo stanovanjskih hiš za mlade in mlade družine s strani lokalnih skupnosti ter gradnjo novih študentskih domov z najmanj 3.000 posteljami in dodatnimi subvencijami za tržni najem študentskih sob do leta 2035.
dr. Klemen Ploštajner
Stanovanjsko področje terja stabilne, kontinuirane in dolgoročno naravnane ukrepe. Zato je uspeh stanovanjske politike odvisen od večletnega neprekinjenega in predvidljivega delovanja različnih akterjev. Je politika, ki presega mandat ene vlade ali župana.
2. PANEL: Dostojno bivanje v starosti - skupaj je lažje biti sam
Panelisti: prof. Mihael Dešman, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Alenka Ogrin, Inštitut Antona Trstenjaka, dr. Srna Mandič, znanstvena svetnica, Sašo Rink, Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana.
Moderirala: Biserka Marolt Meden, svetovalka predsednice Republike Slovenije za družbene dejavnosti
prof. Mihael Dešman
Potencial arhitekture je sam po sebi ogromen in bi lahko vodil v svet, v katerem bi ljudje živeli bolje in bili srečni, prostor in viri pa bi bili optimalno razporejeni.
Alenka Ogrin
V Sloveniji prevladuje individualna hiša, ki je potratna, netrajnostna in neprilagojena tipologija. Hkrati je velika priložnost za funkcionalno, urbano in tehnično prenovo, ki bo skladna s trajnostnimi cilji.
dr. Srna Mandič
Danes, prvič po treh desetletjih, je stanovanjska politika dokaj konsolidirana, ima zagotovljenih kar nekaj sistemskih virov in jasno izražen interes za oblikovanje pestrih oblik stanovanjske oskrbe. Seveda je boj nevladnikov bistveno prispeval k tem spremembam, vendar pa današnje okoliščine zahtevajo drugačen pristop od bojevite kritike - zahtevajo potrpežljivo in konstruktivno sodelovanje pri snovanju in preizkušanju možnih oblik sodelovanja med različnimi, ampak realnimi akterji.
Sašo Rink
Prepričani smo, da je prihodnost v povečani ponudbi starejšim prilagojenih najemnih stanovanj po dostopni ceni, z večjo ali manjšo skupnostno komponento, ki omogoča druženje, medsebojno pomoč, solidarnost, kasneje tudi skupnostno oskrbo. Ko bo več možnosti izbire, se bo stanovanjska mobilnost starejših in celotnega prebivalstva izboljšala, ker bo posledično na voljo tudi več stanovanj in hiš za mlade.
3. PANEL: Na poti k rešitvam
Panelisti: dr. Wolfgang Amann, direktor avstrijskega inštituta IIBW, mag. Črtomir Remec, direktor Stanovanjskega sklada RS, Mitja Križaj, glavni direktor DSU d.o.o. ter Simon Maljevac, minister za solidarno prihodnost.
Moderiral: Aleksej Skok, svetovalec predsednice Republike Slovenije za politične zadeve.
dr. Wolfgang Amann
Pri zagotavljanju javnih najemnih stanovanj ostaja Avstrija s svojimi stanovanji z regulirano najemnino pomemben referenčni primer dobre prakse, ki je rezultat več desetletij trajajoče, stabilne, pregledne in dolgoročno vzdržne stanovanjske politike. Gre za politiko, v kateri so stroški gradnje popolnoma transparentni in v celoti vključeni v strukturo najemnin. Najemnine tako neposredno odražajo realne stroške, brez umetnih znižanj, ki bi ogrozila finančno stabilnost izvajalcev.
mag. Črtomir Remec
Ključni pogoj za učinkovito izvajanje stanovanjske politike – gradnje je, da občine zagotovijo dovolj stavbnih zemljišč, država pa bolj stimulativno davčno okolje.
Mitja Križaj
DSU se bo aktivno vključila v izvajanje nacionalne stanovanjske politike in ponudila komplementarno strukturo razvoja, financiranja in upravljanja portfelja najemniških stanovanj. Skupna vrednost projekta DNS do leta 2035 znaša skupaj z vrednostjo lastnih zemljišč 500 mio EUR. Pri tem bo celoten projekt realiziran brez proračunskih sredstev.
Simon Maljevac
Če so prejšnje vlade tako rekoč ignorirale javno stanovanjsko gradnjo, smo se mi odločili, da ji damo polno podporo.
