Četrti Predsedničin forum nam je nastavil ogledalo, kje v Sloveniji smo in kje še nismo na poti v brezogljično družbo
Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je na Brdu pri Kranju gostila številne strokovnjake s področja podnebnih sprememb in biodivezitete, ki so razpravljali v okviru četrtega Predsedničinega foruma, tokrat na temo "Pravica do zdravega življenjskega okolja". Ohranjanje okolja in boj proti podnebnim spremembam je ena od ključnih prednostnih nalog predsedničinega mandata. Rdeča nit predsedničinih forumov, ki bodo potekali skozi njen celoten mandat, so namreč strateško pomembne teme za prihodnost Slovenije in ljudi.
Brdo pri Kranju, 30. 9. 2024
Sporočila za javnost , Govori
Tokratni forum je tako izpostavil eno od ključnih družbenih vprašanj – podnebne spremembe in ohranjanje biodiverzitete. Razprava vrhunskih raziskovalcev iz različnih znanstvenih disciplin in strokovnjakov je potekala v okviru treh ključnih vsebinskih okvirov in sicer o uresničevanju mednarodnih zavez v Republiki Sloveniji, ustavno zagotovljeni pravici do zdravega življenjskega okolja ter družbeni pogodbi 2050.
Kot je uvodoma izpostavila predsednica republike, sta ju pretekli dve leti utrdili v prepričanju, da so v povezavi s podnebnimi spremembami potrebni takojšnji dogovori in ukrepanje, na čim bolj vključujoč način.
Kot je povedala, so dolgo mednarodne razprave o podnebnih spremembah in človekovih pravicah potekale ločeno. Slovenija je bila ena prvih držav, ki je opozorila na nujnost povezovanja obeh področij, kajti prav človekove pravice so pravni okvir, znotraj katerega moramo reševati podnebno krizo in sicer na pravičen način za vse. "Ponosna sem, da je Slovenija skupaj s podobno mislečimi državami predlagala novo človekovo pravico – pravico do zdravega in čistega okolja." Leta 2022 je Generalna skupščina Združenih narodov to pravico brez nasprotovanja potrdila.
"Današnji forum nam je nastavil ogledalo, kje v Sloveniji smo in kje še nismo na poti v brezogljično družbo. Slišali smo za dobre prakse, ki so pripeljale do konkretnih rezultatov, denimo pri razogljičenju stavb, in pomembno prispevajo k manjšanju energetske revščine. Tudi skupnostne sončne elektrarne se zdijo odličen in za Slovenijo zelo primeren način pridobivanja energije. Ponekod, kot denimo pri prometu, kjer pridelamo največ izpustov, pa imamo še veliko za postoriti za bolj trajnostno mobilnost," je izpostavila predsednica.
"Ohranjanje okolja in boj proti podnebnim spremembam sta med ključnimi prednostnimi nalogami mojega mandata. Pretekli dve leti sta me utrdili v prepričanju, da so potrebni dogovori in ukrepanje ZDAJ! In to na vključujoč način. V svojih stikih z ljudmi, predvsem z mladimi, zaznavam vedno večjo zaskrbljenost, zanimanje in angažiranost širše javnosti za ohranjanje narave. Ljudje si želimo živeti v zdravem okolju. Narava nam je pomembna vrednota. Čutim in pozdravljam predanost mnogih, da umno upravljamo naše bogate naravne vire tako, da zanje ne prikrajšamo generacij, ki prihajajo za nami."
Poleg blaženja podnebnih sprememb, se bo potrebno začeti nanje tudi prilagajati, čim bolj zeleno, vzdržno. Predsednica republike je vse udeležence foruma pozvala, naj prispevajo svoje predloge, ki bi pripevali k ideji »živeti z manj in bolje.« "Slovenija pa mora še naprej dejavno in progresivno prispevati svoj glas tudi v mednarodni skupnosti za uresničevanje in konkretizacijo pravice do zdravega življenjskega okolja tako po svetu kot doma", je še poudarila predsednica republike.
Na podlagi današnjega predsedničinega foruma bodo oblikovana generalna priporočila kot pomoč pristojnim strokovnim resorjem in institucijam za odpravo zaznanih pomanjkljivosti, prav tako bodo javno objavljena. Diskusija je med drugim pokazala, da so nujni medsektorski in trajnostno naravnani ukrepi prilagajanja, uvedba krožnega gospodarstva in uvajanje poslovnih modelov, ki krepijo odgovornost proizvajalcev. Razprava strokovnjakov je dodatno osvetlila tudi spoznanje, da so potrebna zelena javnofinančna reforma, znatnejša sredstva za podnebne ukrepe ter strukturna podpora države lokalnim skupnostim pri izvajanju podnebnih ukrepov. Med drugim je bilo izpostavljena tudi potreba po uvajanju sistemskih izboljšav urejanja prostora.
Na forumu so sodelovali ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Mateja Čalušić, minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije Jože Novak, državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije Uroš Vajgl, mag. Mojca Dolinar (Urad za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo, ARSO), dr. Lučka Kajfež Bogataj (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani), dr. Janez Potočnik (International Resource Panel), dr. Jonas Sonnenschein (UMANOTERA), dr. Vasilka Sancin (Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani), mag. Mojca Vendramin (Eko sklad), dr. Mihael Jožef Toman (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani), dr. Aleš Poljanec (Zavod za gozdove Slovenije), dr. Maja Simoneti (Inštitut za politike prostora), dr. Žiga Zaplotnik (Podnebni svet), dr. Renata Salecl (Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani), Andrej Gnezda (Direktorat za podnebne politike, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo) in Darja Matjašec (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani).
Predsedničin forum je potekal skozi razpravo na treh panelih, ki so jih povezovali: mag. Eva Tomič, svetovalka predsednice Republike Slovenije za podnebne politike in človekove pravice, Matjaž Harmel (podjetje ZaVita) in Barbara Simonič (EIT Climate-KIC).
Ključni poudarki sodelujočih na panelnih razpravah
1. PANEL: Panel o uresničevanju mednarodnih zavez v Republiki Sloveniji
Sodelujoči: mag. Mojca Dolinar, direktorica Urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo, dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, dr. Janez Potočnik, sopredsednik, International Resource Panel,
dr. Jonas Sonnenschein, okoljski ekonomist, dr. Vasilka Sancin, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani.
Moderira: mag. Eva Tomič, svetovalka predsednice Republike Slovenije za podnebne politike in človekove pravice
mag. Mojca Dolinar
Podnebje Slovenije bo leta 2050 še za stopinjo toplejše od današnjega, manj bo snega, povečale se bodo zimske padavine, zaradi dviga morske gladine se bo pogostost obalnih poplav povečala za en velikostni razred.
Pozimi se bomo spopadali z obsežnimi poplavami, v toplem delu leta pa z dolgimi vročinskimi valovi, sušo, požari in neurji z močnimi nalivi, hudourniškimi poplavami, viharnim vetrom in točo.
Vsak ukrep prilagajanja je vsaj dvakrat cenejši kot škoda, ki nastane, če se ne prilagodimo, pri čemer ne upoštevamo rešenih človeških življenj.
dr. Lučka Kajfež Bogataj
Podnebne spremembe ženske prizadenejo veliko bolj kakor moške: na primer ženske morajo zaradi suše in pomanjkanja vode ali neugodnih vremenskih razmer, ki so posledica podnebnih sprememb, delati več, da priskrbijo vodo, hrano in energijo. V deželah v razvoju skoraj tri četrt zaposlenih žensk dela v kmetijstvu in pridela večino hrane. Zapostavljenost žensk glede okolja je ironična, saj ženske nosijo relativno večjo odgovornost pri vsakdanjih odločitvah glede potrošnje.
dr. Janez Potočnik
Ekonomija mora služiti človeku in zadovoljevanju njegovih potreb, in ne obratno. Spremeniti je treba signale, ki jih prejemamo prek trga. Ti danes ne spodbujajo trajnostnega razvoja. Nasprotno, spodbujajo in nagrajujejo proizvodne in potrošne navade, ki vodijo v uničevanje narave in podnebne spremembe. Potrebujemo več sodelovanja in medgeneracijski dogovor.
dr. Jonas Sonnenschein
Podnebnih zavez ne obravnavajte kot nekaj, kar povzroča težave, temveč kot gonilo sprememb naših tehničnih, gospodarskih in družbenih sistemov, sprememb, ki imajo neštete dodatne koristi in so že zdavnaj potrebne – ne samo zaradi podnebne krize.
prof. dr. Vasilka Sancin
Med prizadevanji Slovenije za uresničevanje pravice do zdravega življenjskega okolja na mednarodnem parketu in domačimi vlaganji in napori, da se mednarodne zaveze v Sloveniji uresničujejo, ne sme biti razkoraka. Mednarodne zaveze naj se kar najbolj presegajo, saj so mednarodni dogovori vedno plod iskanja najmanjšega skupnega imenovalca v mednarodni skupnosti in je zato povsem nesprejemljivo, da vsaj mednarodne zaveze v Slovenji ne bi bile v celoti uresničene.
2. PANEL: Panel o pravici do zdravega življenjskega okolja
Sodelujoči: mag. Mojca Vendramin, direktorica Eko sklada, dr. Mihael Jožef Toman, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, dr. Aleš Poljanec, pomočnik direktorja Zavoda za gozdove Slovenije za strokovne zadeve, Nataša Kramberger, novinarka in kmetica.
Moderira: Matjaž Harmel, podjetje ZaVita
mag. Mojca Vendramin
Da zagotovimo pravičen zeleni prehod, je nujno zagotoviti sredstva za neprekinjeno izvajanje ukrepov za zmanjševanje energetske revščine.
Po podatkih SURS je bilo v letu 2023 energetsko revnih gospodinjstev 7,2 odstotka, kar je približno 62.000 gospodinjstev, v katerih živi okoli 109.000 oseb. Podatki kažejo, da se ta delež od leta 2021 ponovno zvišuje.
prof. dr. Mihael Jožef Toman
Upravljanje voda, ki mora vključevati različne poglede in znanja, je lahko uspešno le, če je multidisciplinarno, kjer ni izključevanja različnih strok. Pa vendarle je še prisotno. Interesi posameznih deležnikov so premočni, delovanje neuglašeno, često zmaga kapital. Varstvo narave in okolja je prepogosto razumljeno kot cokla v razvoju, kot zaviralec gospodarskega napredka. Prav naravoslovne znanosti so po mojem trdnem prepričanju neupravičeno odrinjene tako pri načrtovanju posegov kot sanacijah po ujmah.
dr. Aleš Poljanec
Trajnostno, večnamensko in sonaravno upravljanje gozdov ima v Sloveniji dolgo tradicijo in je vzor številnim evropskim in drugim državam. Upravljanje gozdov je treba stalno izpopolnjevati in prilagajati podnebnim in družbenim izzivom. Slovenska gozdarska politika in stroka morata iskati inovativne pristope za posodabljanje upravljanja gozdov ter aktivneje sodelovati na mednarodnem področju, zlasti na področju sprejemanja predpisov na ravni EU in širjenja znanja in promocije slovenskega pristopa pri upravljanju gozdov, znanega pod skupnim imenom »Slovenska gozdarska šola«.
dr. Maja Simoneti
Za zagotavljanje zdravja in dobrega počutja prebivalcev je treba hitro in učinkovito izboljšati pogoje za hojo in kolesarjenje v povezavi z javnim prometom, strateško gledano pa dobro povezati prometno in urbanistično načrtovanje.
ZAKLJUČNI PANEL: Družbena pogodba 2050?
Sodelujoči: dr. Žiga Zaplotnik, predsednik Podnebnega sveta, dr. Renata Salecl, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Andrej Gnezda, generalni direktor Direktorata za podnebne politike, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Darja Matjašec, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Moderira: Barbara Simonič, EIT Climate-KIC
dr. Žiga Zaplotnik
Čeprav je zeleni prehod drag in bomo nad njim občasno obupavali, je alternativa, torej neublažene podnebne spremembe, še bistveno dražja tako za nas, predvsem pa za naše zanamce. Za podporo zelenemu prehodu je ključno stalno opominjanje, kakšno prihodnost prinašajo neublažene podnebne spremembe.
dr. Renata Salecl
Združeni narodi, Svet Evrope in drugi mednarodni organi morajo pričeti razpravo o predlogu nove človekove pravice, ki bi obravnavala psihološke in fizične grožnje, ki jih ljudje doživljajo od zgoraj – iz zračnega prostora in vesolja – in ki zadevajo podnebne spremembe, povečevanje nadzorovanja in vojaških napadov.
Andrej Gnezda
Prehod v podnebno nevtralnost prinaša večjo kakovost bivanja, ob nižjih stroških za njegovo izvedbo pa bomo morali mobilizirati vse vire, ki so nam na razpolago.
Posebno pozornost moramo nameniti pravičnemu prehodu in podpreti ekonomsko ranljive posameznike v naši družbi, če želimo, da bo prehod uspešen.
Darja Matjašec
Tako na državni kot na lokalni ravni nimamo vzpostavljenih pogojev za uresničevanje rezultatov sistemskega razmišljanja na področju urejanja prostora. Slovenija mora zato spremeniti način delovanja na državni in lokalni ravni. Urejanje prostora je resor, ki usklajuje varstvene in razvojne zahteve in je tudi zaradi interdisciplinarnosti pomensko nad preostalimi resorji. Na lokalni ravni je treba nemudoma vzpostaviti sistem, ki bo v delovanje lokalnih skupnosti vključeval prilagajanje mest na podnebne spremembe tako na strateški kot na izvedbeni ravni.
