Odprtje 36. Grafičnega bienala Ljubljana

V svojem govoru je izpostavil dolgoletno tradicijo bienala, ki že sedem desetletij v Ljubljano prinaša vrhunsko svetovno grafično umetnost ter postavlja slovenske ustvarjalce ob bok najvidnejšim mednarodnim imenom. Ob tej priložnosti je poudaril pomen umetnosti in kulturne dediščine v oblikovanju slovenske identitete ter se poklonil generacijam umetnic in umetnikov, ki so soustvarjali zgodbo bienala – od začetnikov, kot so Mušič, Mihelič in Spacal ter kasneje Mušič do generacij, ki so zrasle skupaj z bienalom: Bernik, Slana, Maraž, Ciuha, Jesih, Makuc in Jemec ter drugi.

Posebno pozornost je namenil tudi Zoranu Kržišniku, vizionarju in pobudniku prvega bienala leta 1955, brez katerega dogodek, kot ga poznamo danes, ne bi obstajal. Njegova zapuščina živi skozi vsako edicijo bienala, kar je dr. Musar ponazoril z besedami: »Če iščete njegov spomenik, se ozrite naokoli.«

Grafični bienale Ljubljana ima pomembno vlogo ne le pri mednarodni promociji slovenske umetnosti, temveč tudi pri vzpostavljanju zavedanja o vrednosti umetnosti v vsakdanjem življenju. Dogodek, ki je skozi desetletja oblikoval tudi kulturne navade in vrednote družbe, ostaja neprecenljiv del slovenskega umetniškega prostora. 
Slavnostni večer je bil poklon umetnosti – in umetnosti kot življenju.