Dr. Aleš Musar položi cvetje k spomeniku narodnemu heroju Mehdiju Huseynzadeju.

Foto: UPRS

Njihov Mehdi, naš Mihajlo

Ob robu udeležbe na 4. mednarodni konferenci o razminiranju v Bakuju je dr. Aleš Musar, soprog predsednice Republike Slovenije in član Častnega odbora ITF (ITF Board of Trustees), obiskal spomenik Mehdiju Huseinzadeju – Mihajlu, narodnemu heroju Azerbajdžana, ki so ga v njegovem rodnem Bakuju postavili njegovi rojaki.

Datum objave Baku, Azerbajdžan,

Spomin nanj je še posebej živ tudi v Sloveniji, kjer ima v Šempasu pri Novi Gorici svoj muzej. Mihajlo je namreč kot borec v vrstah slovenskih partizanov pomembno prispeval k skupnemu boju proti nacizmu. Dr. Musar je ob obisku spomenika v središču Bakuja v znak spoštovanja do njegovega poguma in žrtve položil cvetje.

Mehdi Huseinzade se je rodil leta 1918 v Bakuju. Študiral je slikarstvo in lingvistiko, vendar je njegovo študijsko pot prekinila druga svetovna vojna. Kot pripadnik Rdeče armade je bil ranjen in ujet v bitki za Stalingrad. Da bi se rešil ujetništva, se je pridružil Turkestanski legiji in kot njen vojak prišel na območje Trsta. Kmalu je navezal stik s slovenskimi partizani in se jim v začetku februarja 1944 pridružil. Zaradi odličnega poznavanja nemškega jezika, organizacije nemške vojske in vojaških razmer je postal izjemno uspešen diverzant. Njegove akcije so bile tako učinkovite, da so okupacijske oblasti zanj razpisale visoko nagrado. Mihajlo je konec leta 1944 padel v Vitovljah, pokopan pa je v Čepovanu. Že v času Sovjetske zveze je bil o njegovih medvojnih podvigih posnet film »Na daljnih obalah«, v kratkem pa bo spomin nanj obujen še z dokumentarcem RTV Slovenija »Njihov Mehdi, naš Mihajlo«.

Zgodba Mihajla, bojevnika in pesnika, je danes eden od simbolov zgodovinskih vezi med Slovenijo in Azerbajdžanom. Čeprav sta državi geografsko oddaljeni, ju povezuje skupen spomin na ljudi, ki so se bili pripravljeni boriti za svobodo, mir in dostojanstvo človeka. Mihajlo se je skupaj s slovenskimi partizani boril za vrednote, ki so pomembne tudi danes in ki lahko predstavljajo most med narodoma. Njegov spomin zato ne pripada le Azerbajdžanu in Sloveniji, temveč predstavlja del skupne evropske zgodovine in opomin, da je vrednote miru, svobode in človekovega dostojanstva treba varovati tudi v sedanjosti.

 

Mehdi Huseinzade – Mihajlo: Italija (Pula, 4.4.1944)

Kaj bi dal, da bi bil le rumen list,
ki bi ga jutranji vetrovi odpihnili stran.
Čez zasnežene, visoke gore,
bi me ponesli nazaj na rodno grudo,
da bi me jutranji vetrovi odnesli domov.

Moji dragi, ločeni deželi,
sem kot slavček, ločen od svojih rož.
Niti en dan ne bi smel zdržati, ljuba,
jaz pa sem ločen že dolga leta.

Nə olur bir sarý yapraq olaydým
Sabahýn yelləri alaydý məni
Aţýb bəyaz qarlý hündür dađlarý
Vətən torpađýna salaydý məni
Sabahýn yelləri alaydý məni.

Əzizim ellər ayrýsý,
Bülbüləm güllər ayrýsý,
Bir gününə dözməzdim, yar
Olmuşam illər ayrýsý.

Isklanik