Foto: UPRS
Dr. Musar nagovoril vse zbrane na 9. Simčičevem simpoziju
Na povabilo Organizacijskega odbora Simčičevega simpozija, študentskega magistrskega študijskega programa Prehrana in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, se je soprog predsednice republike dr. Aleš Musar udeležil 9. Simčičevega simpozija.
Ljubljana, 4. 3. 2026
Ob tej priložnosti je vse zbrane nagovoril in poudaril, da je tokratna tema simpozija tema, o kateri govorimo zelo kvalificirano. »Pitna voda je morda najbolj dragocen naravni zaklad, ki ga Slovenija premore. Kdor je potoval po svetu ve, da voda iz pipe večinoma ni kar tako pitna, kaj šele iz izvira v naravi. Da si pri nas lahko natočiš kozarec iz pipe ali brez veliko tveganja piješ vodo v naravi, je v svetovnem merilu privilegij«, je dejal v nadaljevanju dr. Musar.
Izpostavil je, da so vodni viri ogroženi tudi pri nas, zato je pomembno, da na takih dogodkih, kot je Simčičev simpozij, opozarjamo na pomen njihovega varovanja.
Ob koncu nagovora je dr. Musar poudaril, da je v ospredju Simčičevega simpozija znanost in prav je, da verjamemo v znanost in ne v svoj prav. »In ob koncu današnjega dne bomo skupaj imeli še nekaj več znanja«, je sklenil svoj govor.
9. Simčičev simpozij – nagovor dr. Musarja ob otvoritvi
Hidracija – več kot voda, 4. 3. 2026
Spoštovana Satja Sajko, vodja 9. Simčičevega simpozija,
Spoštovani Andrej Bončina, prodekan za znanstveno-raziskovalno in mednarodno dejavnost Biotehniške fakultete
Drage udeleženke in udeleženci 9. Simčičevega simpozija.
V čast mi je ponovno imeti priložnost spregovoriti nekaj besed ob začetku Simčičevega simpozija, ki je tokrat posvečen temi, o kateri lahko v Sloveniji zelo kvalificirano govorimo. Pitna voda je morda najbolj dragocen naravni zaklad, ki ga Slovenija premore. Kdor je potoval po svetu ve, da voda iz pipe večinoma ni kar tako pitna, kaj šele iz izvira v naravi. Da si pri nas lahko natočiš kozarec iz pipe ali brez veliko tveganja piješ vodo v naravi, je v svetovnem merilu privilegij.
Vodni viri so seveda ogroženi tudi pri nas in ob dogodkih, kot je današnji, je prav spomniti tudi na to. Vpis pravice do pitne vode v ustavo kot temeljne vrednote še ne zagotavlja čistosti naravnih virov. Oblikovanje zdrave in trajnostne družbe terja pozornost do investicijskih projektov, ki lahko ogrozijo naše vodne vire. In glasnost, ko so res ogroženi. Referendum o vodah je dober primer, ko je bila pobuda v rokah mladih generacij.
Dostopnost varne pitne vode je prvi del širše slike javnega zdravja. Drugi del je, kako ravnamo z vodo kot faktorjem, ki pomembno vpliva na zdravje posameznika. Tu stopamo z izobraževanjem o pomenu hidracije na področje preventive. Nadgradnja pa je kultura pitja vode. Na tem področju imamo zelo prodorno organizacijo, Blejski vodni forum, ki združuje znanje iz zdaj že skoraj 50 držav, in skrbi za dejanski mednarodni vpliv Slovenije na področju pitne vode, kar je z vodno diplomacijo tudi deklarirana usmeritev naše zunanje politike.
Glede na aktualna dogajanja pa je treba povedati še nekaj. Na Simčičevem simpoziju je v ospredju znanost. Znanost pa po svoji naravi dvomi v lastne izsledke. Nikoli ne prisegamo na večne in neizpodbitne resnice. Najboljša teorija velja, dokler je z boljšimi podatki ne spodbijemo. V znanosti z dvomom nimamo težav, je del našega načina razmišljanja. Ampak, kot naj bi dejal Bertrand Russel, »Problem sveta je, da so bedaki in fanatiki popolnoma prepričani vase, pametni ljudje pa so polni dvomov.«
Ob začetku sedmega Simčičevega simpozija pred dvema letoma sem rekel: »Uveljavljena bodo prehranska priporočila za šole, kot jih je potrdil razširjeni pediatrični kolegij, kljub pritiskom veganstva, ki bi jih skoraj lahko označili za ideološko-komercialne.« Kar težko verjamem, da imamo po letu in pol spet – ali pa še kar naprej – v obliki domnevnih nacionalnih prehranskih smernic prisotne istovrstne pritiske, tokrat kombinirane tudi s pomanjkanjem znanstvene integritete.
Lahko jim priznamo vsaj vztrajnost, ampak na srečo imamo tudi vztrajne znanstvenike, kot so na primer Tadej Battelino, Nada Rotovnik Kozjek in Evgen Benedik, ki so tudi tokrat zavrnili oblikovanje smernic brez strokovnega soglasja. Prav zato so pomembni simpoziji, kot je današnji. Ne, ker verjamemo v svoj prav, ampak ker verjamemo v znanje. In po koncu današnjega dne bomo vsi skupaj imeli še nekaj več znanja.
