Slovensko planinsko društvo Trst prejema državno odlikovanje od predsednice republike.

Foto: Nebojša Tejić/STA

Slovensko planinsko društvo Trst

Za dolgoletno kulturno-raziskovalno delo in predanost slovenski skupnosti kot pomemben steber ohranjanja slovenske identitete ter za promocijo naravnih in kulturnih vrednot v zamejskem prostoru ob 120-letnici delovanja.

17. 12. 2024

Red za zasluge

Slovensko planinsko društvo Trst (SPDT), ustanovljeno 7. maja 1904, letos praznuje 120-letnico delovanja, ki je prepleteno z bogato zgodovino ljubezni do gora, narave in planinstva ter z močnim domoljubnim nabojem. Društvo je v desetletjih svojega delovanja postalo simbol povezovanja Slovencev v Italiji ter varuh slovenske identitete v Trstu in širše.

Društvo je dokazalo neomajno predanost slovenski skupnosti tudi v najtežjih časih fašistične represije, ko je kljub prepovedi in razpustitvi nadaljevalo svojo dejavnost v ilegali. Skupini Štempiharji in Magnamonti sta ohranjali planinsko, alpinistično in kulturno dejavnost ter prispevali k organiziranemu odporu proti fašizmu. Po drugi svetovni vojni je društvo oživelo in razširilo svoje delovanje, pri čemer je ostalo zvesto svojim temeljnim vrednotam – ljubezni do narave, skupnosti in domovine.

Slovensko planinsko društvo Trst danes združuje ljubitelje narave vseh generacij, še posebej pa mlade, ki jih uvaja v spoštovanje narave in planinstva. Poleg pohodništva delujejo znotraj društva še alpinistični, jamarski, smučarski in mladinski odsek, kar priča o širini njegovega delovanja. Društvo se ponaša tudi z zgodovinskimi alpinističnimi dosežki, med katerimi izstopa osvojitev Everesta in Gašerbruma II pod zastavo Slovenskega planinskega društva Trst, s čimer so člani širili svetovni sloves slovenskega planinstva in krepili zavedanje o univerzalnih vrednotah miru.

Posebno mesto v dejavnosti SPDT ima domoljubno raziskovalno delo. Dejavnost markacistov in trasistov društva je pripeljala do ustanovitve planinske poti Vertikala, ki povezuje prostor Slovencev v Italiji ter z bogato dejavnostjo na geografskem in kartografskem področju znanstvenega raziskovanja dejansko izpričuje avtohtonost slovenskega jezika po celotnem vzhodnem robu ozemlja Italije. Pionirji, kot je bil Stojan Sancin, so s svojimi odkritji kraških pojavov in poimenovanji okrepili zavest o avtohtonosti slovenskega jezika na tem območju ter pomembno prispevali k znanstvenemu raziskovanju in njegovi mednarodni prepoznavnosti.

Republika Slovenija se z državnim odlikovanjem Slovenskemu planinskemu društvu Trst zahvaljuje, da s svojo bogato zgodovino, kulturno-raziskovalnim delom in predanostjo slovenski skupnosti ostaja izjemen steber ohranjanja slovenske identitete in promocije naravnih ter kulturnih vrednot v mednarodnem prostoru.