Rudi Merljak

Rudi Merljak se je rodil 13. februarja 1956 v Volčji Dragi na Goriškem. Na Univerzi v Ljubljani je končal univerzitetni študij, v Ljubljani, kjer si je ustvaril družino in živi, je bil tudi zaposlen v različnih državnih organih.         

Med osamosvajanjem Republike Slovenije je bil v letih 1991 in 1992 na Republiškem sekretariatu za obrambo, poznejšem Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije, generalni sekretar.  Predsedstvo Republike Slovenije ga je imenovalo za člana koordinacijske skupine, ki je vodila operativno osamosvojitev slovenske države in vojno za Slovenijo.

Na začetku leta 1993 je začel delati na zunanjem ministrstvu, in sicer na področju povezovanja ter organizirane skrbi za avtohtone slovenske narodne skupnosti v zamejstvu in za Slovence po svetu. Takoj po prihodu na to delovno mesto je sprožil pobudo za ustanovitev državnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Samostojno je pripravil celotno zasnovo novega državnega organa in zanj izdelal potrebno dokumentacijo. Rudi Merljak je ključni avtor, ki je bistveno prispeval k oblikovanju in sprejetju Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, ki že skoraj dve desetletji ureja področje sodelovanja slovenske države z rojaki ter njihovimi organizacijami v zamejstvu in po svetu.

Institucionalno se je v 32-letni karieri na področju Slovencev v zamejstvu in po svetu zavzemal za ohranjanje in krepitev slovenske identitete zunaj meja Slovenije. Njegova prizadevanja so bistveno pripomogla k boljšemu povezovanju slovenskih društev in skupnosti v zamejstvu ter k ohranjanju slovenske kulturne dediščine. Njegova zavzetost in podpora sta navdih številnim posameznikom in organizacijam s področja krepitve slovenskega zamejstva.

V letih požrtvovalnega in predanega dela za blaginjo zamejskih Slovencev in slovenstva nasploh je Merljak pomembno – večkrat tudi odločilno – sodeloval pri številnih pomembnih pobudah in odločitvah s trajnimi in izjemno pozitivnimi učinki, med katerimi so med drugim: izgradnja monoštrskega večnamenskega centra Lipa za slovensko narodno skupnost v Porabju; 
ureditev in vzpostavitev kulturnega centra Pavlova hiša v Potrni za pripadnike avtohtone slovenske narodne skupnosti v avstrijski Zvezni deželi Štajerski; izgradnja vzorčne kmetije, tj. kmetijsko-turističnega centra v Prezidu, ki je večnamensko središče avtohtone slovenske narodne skupnosti v Gorskem kotarju na Hrvaškem; pobuda za ustanovitev in pomoč pri oblikovanju več slovenskih društev na Hrvaškem, predvsem v Gorskem kotarju, Buzetu in Umagu; vzpostavitev široke mreže slovenskega dopolnilnega pouka na severnem Hrvaškem in tvorno sodelovanje pri oblikovanju te mreže; zagotovitev prostorov za Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem, ki so srce hrvaškega slovenstva; zahteva za slovenska imena čezmejnih krajev na smernih tablah in kažipotih vseh cest, ki v Sloveniji vodijo proti državnim mejam.

Kot človek in državni uslužbenec si je Rudi Merljak desetletja iskreno, požrtvovalno, odgovorno in učinkovito prizadeval za blaginjo in interese slovenske države ter slovenskega naroda v Sloveniji, zamejstvu in po svetu. Za njegovo delovanje in njegove dosežke se Republika Slovenija Rudiju Merljaku zahvaljuje z medaljo za zasluge.