Narodna in univerzitetna knjižnica

V letu 2024 praznuje Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) 250-letnico svojih začetkov. Visok jubilej je povezan z dejstvom, da je NUK neposredna naslednica licejske knjižnice, katere začetki segajo v leto 1774. Že tedaj, pred četrt tisočletja, je slovenski narod sprejel odločitev, da postane družba, ki stavi na učenje, izobrazbo, razgledanost in kritično mišljenje. To je bila pomembna odločitev za družbo znanja in kulture.

NUK spada med najstarejše in najpomembnejše kulturne in izobraževalne ustanove v Sloveniji. Narodna in univerzitetna knjižnica je naslednica licejske knjižnice, ki je bila v Ljubljani formalno ustanovljena leta 1791, dejansko pa njeni začetki segajo v leto 1774. V 18. stoletju so v času razsvetljenega absolutizma začele nastajati prve javne knjižnice, torej javno dostopne knjižnice, ki so vsem ponudile dostop do informacij in znanja. Ključno vlogo pri njenem nastanku je odigral dramatik, zgodovinar, pesnik in osrednja osebnost slovenskega razsvetljenstva Anton Tomaž Linhart, ki je leta 1784 spisal pobudo za ustanovitev javne študijske knjižnice v Ljubljani. Knjižnica je skozi svojo zgodovino pokazala, kako je treba delovati kot razvijajoč se prostor oskrbovanja slovenskega naroda z duhovnim bogastvom in nastajanja novih znanj, sledeč Linhartovemu nagovoru iz predloga za ustanovitev in ureditev javne študijske knjižnice, ko je zapisal, »kako bi bilo treba to knjižnico oskrbovati, da ne bi bila grob znanosti«.

Knjižnica je do leta 1895, ko je bila zaradi potresa poškodovana, delovala v stavbi liceja na Vodnikovem trgu v Ljubljani, se nato večkrat selila in tudi spreminjala ime. Od leta 1941 deluje v izjemni in edinstveni stavbi, zgrajeni po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, od leta 1945 pa nosi ime Narodna in univerzitetna knjižnica.
Na poti samostojne države Republike Slovenije je NUK nadaljevala razvoj svoje vloge osrednje knjižnične ustanove. Leta 1991 je NUK obiskalo 152.136 uporabnikov, števec knjižnične zbirke se je ustavil pri 1.933.792 enotah gradiva. Tudi v tem obdobju so sodelavci in vodstvo NUK uspešno iskali stičišča s sodobnimi razvojnimi trendi ter iskali odgovore na različne izzive. Knjižnica je pridobila prostore na Leskoškovi ulici v Ljubljani in računalniški center, prenovila Plečnikovo stavbo na Turjaški, začela uspešno zgodbo Digitalne knjižnice Slovenije, seveda pa je bilo veliko energije ta čas vložene v prizadevanja za gradnjo nove stavbe NUK 2. Ob pridružitvi Republike Slovenije Evropski uniji je NUK pripravila razstavo Rojstni list slovenske kulture, s katero so prvič v zgodovini na enem mestu javnosti predstavili vse najstarejše izvirne dokumente slovenstva: Brižinske spomenike, Celovški, Čedadski in Stiški rokopis.

Še posebno v zadnjih letih pa je velik vpliv na podobo in obisk NUK imela umestitev knjižnične palače arhitekta Jožeta Plečnika na Unescov seznam svetovne dediščine, poleg tega pa tudi Znak evropske dediščine, ki ga je Evropska komisija podelila Prešernovi Zdravljici, s čimer je bila umeščena med najpomembnejše spomenike evropski ideji in povezovanja, NUK pa je postal sedež spomenika, saj hrani dragoceno zapuščino našega najpomembnejšega pesnika.

Ob ustanovitvi je fond licejske knjižnice obsegal vsega 637 knjig, danes pa hrani NUK v svoji zbirki več kot 3.000.000 enot knjižničnega gradiva, prišteti pa jim je treba več kot milijon digitalnih objektov v Digitalni knjižnici Slovenije, za katero prav tako skrbi NUK, letno pa jo obišče 250.000 uporabnikov in obiskovalcev. NUK opravlja tudi naloge univerzitetne knjižnice za Univerzo v Ljubljani. Skrb za učečo se družbo prinaša izzive, s katerimi so se knjižničarji uspešno soočali že v preteklosti. Tudi danes, ko je večina vsakodnevnih uporabnikov študentk in študentov Univerze v Ljubljani, si prizadevajo za odprtost zbirk in prostorov, s povečevanjem dostopa do virov pa podpirajo študijski in raziskovalni proces.

NUK načrtno zbira, hrani in strokovno obdeluje knjižnično gradivo, ki je pomembno za slovensko kulturo in znanost. Na osnovi obveznega izvoda, ki je v veljavi od leta 1807, je že licejska knjižnica dobivala vsa tiskana dela iz takratne Kranjske, nato tudi od drugod. Že pred formalno pridobitvijo naziva narodne knjižnice leta 1945 je začela s skrbnim zbiranjem spomina slovenskega naroda in tako pomembno prispevala h gradnji in ohranjanju slovenske kulturne in s tem nacionalne identitete. Njena zbirka slovenike je temeljna zbirka pisne dediščine slovenskega naroda s statusom kulturnega spomenika. Vzporedno z zbiranjem gradiva opravlja NUK še eno pomembno nalogo – pripravo in izdajanje tekoče in retrospektivne slovenske bibliografije. Ta je oblikovana po narodnostnem načelu, kar pomeni, da ne popisuje samo objav v Republiki Sloveniji, ampak zajema tudi dela avtorjev, ki so izšla v slovenskem jeziku zunaj državnih meja v zamejstvu in izseljeništvu in predstavljajo pomemben del enotnega oziroma celovitega slovenskega kulturnega prostora. Tudi zato je NUK danes pojem za knjižnico vseh Slovencev. Poleg tega je NUK z vrhunskimi bibliotekarji orala ledino knjižničarski stroki.

NUK je osrednja kulturna ustanova na področju knjig v Sloveniji ter v tem svojstvu nepogrešljiva partnerka v najpomembnejših nacionalnih projektih na področju pisne dediščine v domačem in mednarodnem okolju. Praznovanje obletnice začetkov knjižnice je slavje mnogih začetkov, pomembnih odločitev in mnogih let vestnega delovanja ravnateljev in knjižničnih strokovnjakov, ki so utirali smer do današnjih dni.
Zgodb, ki so jih ta leta in te odločitve pisale in so odsev zgodovinskih dogodkov, gradiva v zbirki, bibliotekarjev in njihove ljubezni do knjig, zvestih uporabnikov in številnih sodelovanj. Ter misli, ki so se in se še naprej hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici. Vse to, zlasti pa poklon odločitvi, ki je pred 250 leti izbrala pot dostopa do pisane besede in znanja ter izobražene in razgledane družbe.