Inštitut za narodnostna vprašanja

V letu 2025 Inštitut za narodnostna vprašanja (INV) praznuje stoletnico delovanja – stoletje znanstvenega raziskovanja narodnostne, kulturne in jezikovne raznolikosti ter spodbujanja razumevanja med skupnostmi. Je najstarejši znanstveni inštitut v Sloveniji in prva neuniverzitetna raziskovalna ustanova v državi, hkrati pa ena prvih institucij na svetu, ki se sistematično ukvarja s proučevanjem narodnih manjšin in njihovih pravic.

Njegov predhodnik, Manjšinski institut, je bil ustanovljen leta 1925 v Ljubljani kot odgovor na nove politične in družbene razmere po prvi svetovni vojni. V času, ko je zaradi vzpostavitve rapalske meje in izida koroškega plebiscita zunaj matične domovine ostala tretjina Slovencev, je institut začel raziskovati njihov položaj v sosednjih državah ter proučevati nemške, madžarske in druge manjšine na Slovenskem. Že tedaj je bil vključen v evropska prizadevanja za kolektivno varstvo etničnih manjšin in sodeloval z evropskim manjšinskim kongresom. To kaže, da je bilo njegovo delovanje že od začetka vpeto v širši mednarodni kontekst.

Ob okupaciji leta 1941 se je Manjšinski institut sam razpustil. Večina bogatega arhivskega gradiva se je v kaotičnih razmerah izgubila ali pa je bila preventivno uničena, knjižni fond pa je prešel v Narodno in univerzitetno knjižnico in je danes temelj knjižnice INV. Ideje in poslanstvo Manjšinskega instituta pa niso zamrli. Januarja 1944 je bil v okviru Osvobodilne fronte ustanovljen Znanstveni institut pri Izvršilnem odboru OF, ki je med drugim nadaljeval tudi tradicijo in intelektualno usmeritev Manjšinskega instituta. Deloval je v sklopu Baze 20 v Kočevskem rogu kot edinstvena znanstvena institucija v okupirani Evropi. Iz njegovega Oddelka za meje, ki je pripravil številne strokovne podlage za določitev slovenskih meja po vojni, je leta 1948 nastal Inštitut za narodnostna vprašanja. Ustanovila ga je slovenska vlada v okviru Univerze v Ljubljani z nalogo, da »podrobno proučuje politični, gospodarski, socialni in kulturni položaj in razvoj ob mejah in onstran državnih meja živečih Slovencev ter objavlja izsledke tega proučevanja«. 

Leta 1956 je inštitut postal samostojni znanstveni zavod, raziskovalno pa se je razširil na teoretična in praktična vprašanja manjšinskega varstva v svetu ter na odnose med narodnostmi v Jugoslaviji. Pomembno je prispeval k urejanju položaja slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem ter k oblikovanju modela varstva italijanske in madžarske skupnosti v Sloveniji. 

V času osamosvajanja je sodeloval pri pripravi posameznih delov Ustave Republike Slovenije in leta 1992 postal eden prvih javnih raziskovalnih zavodov po novi zakonodaji. Ustanoviteljice so postale Vlada Republike Slovenije, Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Univerza v Ljubljani. INV je razširil raziskovanje na Slovence v državah nekdanje Jugoslavije, na nemško in romsko skupnost v Sloveniji ter na priseljence z območja nekdanje Jugoslavije. 

Danes je raziskovalno delo INV izrazito večdisciplinarno in interdisciplinarno. Zajema analizo manjšinskega, migracijskega in integracijskega prava ter politik, preučevanje narodnostne, kulturne in jezikovne raznolikosti ter položaja posameznih manjšinskih skupnosti v Sloveniji in slovenskih skupnosti v sosednjih državah, integracije priseljencev; demografskih in migracijskih procesov ter upravljanj družbenih odnosov in kriz. Raziskave vključujejo tudi dvojezično izobraževanje na narodnostno mešanih območjih v Sloveniji in sosedstvu. Rezultate in znanje prenaša v prakso z znanstvenimi prispevki in objavami v medijih ter s pedagoškim delom. 

Inštitut je danes trdno umeščen v mednarodno znanstveno okolje na področju etničnih študij. Dejavno sodeluje s sorodnimi raziskovalnimi ustanovami v tujini in pomembnih raziskovalnih mrežah, kot sta akademska mreža za sodelovanje v jugovzhodni Evropi in mednarodna raziskovalna migracijska mreža (IMISCOE – International Migration Research Network). S tem prispeva k mednarodni izmenjavi znanja ter krepitvi evropskega raziskovalnega prostora na področju manjšin in migracij.

Inštitut je z dvema raziskovalnima enotama neposredno prisoten in dejaven tudi v manjšinskih okoljih. Enota Lendava, ustanovljena leta 2005, raziskuje razmere ob slovensko-madžarski meji, Enota Reka, ustanovljena leta 2017, pa spremlja slovensko skupnost na Hrvaškem in je prva podružnica slovenskega raziskovalnega inštituta v tujini. INV je imel ključno vlogo pri vzpostavitvi znanstvenoraziskovalnega dela v zamejstvu, saj je pripomogel k ustanovitvi Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu (1974) in Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu (1975).

Inštitut ima bogato tradicijo publicistične, založniške in dokumentacijske dejavnosti. Leta 1960 je začel izdajati znanstveno revijo Razprave in gradivo – Treatises and Documents, prvo specializirano revijo za narodnostna vprašanja v tedanji Jugoslaviji. Od leta 1991 izdaja tudi knjižno zbirko Etničnost/Ethnicity, namenjeno strokovni in znanstveni literaturi o etničnosti in nacionalizmu. Del inštituta je tudi leta 1978 ustanovljeni Informacijsko-dokumentacijski center, ki je skupaj z inštitutsko knjižnico osrednje središče za zbiranje gradiva o etničnih študijah v Sloveniji.

Republika Slovenija se z državnim odlikovanjem Inštitutu za narodnostna vprašanja zahvaljuje za izjemni prispevek k razumevanju narodnostne in manjšinske tematike, za spodbujanje raziskav, ki podpirajo oblikovanje javnih politik, in dialoga med skupnostmi ter pri utrjevanju vrednot demokracije in razvoju raziskovalne dejavnosti na področju etničnih študij.