Dušan Stefančič

Dušan Stefančič je eden preživelih slovenskih taboriščnikov. Spomladi leta 1943 se je pridružil Osvobodilni fronti. Po aretaciji je od januarja 1944 do konca vojne maja 1945 kot mladoletnik preživel šest nemških koncentracijskih taborišč – Dachau, Markirch, Natzweiler, Mauthausen, Gusen I in Gusen II, kjer je opravljal težka fizična dela ter doživel številne grozote fašističnega in nacističnega nasilja.

Po vojni je zaključil gimnazijo in končal študij prava. Bogata in uspešna poklicna pot ga je vodila v Litostroj, Ljubljansko banko in v Indijo. Po upokojitvi v Sloveniji in tujini predava in piše o taboriščni izkušnji ter naukih tega temnega zgodovinskega obdobja.

Dušan Stefančič se je po upokojitvi aktivneje vključil v delo slovenskih taboriščnih odborov. Je dolgoletni vodja slovenskega taboriščnega odbora koncentracijskega taborišča Mauthausen, nekdanji koordinator taboriščnih odborov oziroma predsednik koordinacijskega odbora za žrtve vojnega nasilja pri Zvezi združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije. Poleg tega je nekdanji predsednik Mednarodnega odbora koncentracijskega taborišča Mauthausen in sedanji častni predsednik tega odbora. Zaradi svoje zavzetosti, širokega poznavanja taboriščne tematike in prispevanja k spominski dejavnosti uživa velik ugled v Sloveniji, Avstriji in drugod ter je prejel tudi več priznanj in odlikovanj za svoje delo. Zelo pomembno je tudi njegovo nesebično predajanje izkušenj mladim generacijam.

V sodobnem času je zelo pomembno tudi njegovo analiziranje in komentiranje aktualnih okoliščin v družbi in v svetu skozi prizmo lastnih preteklih izkušenj in grozot druge svetovne vojne ter fašizma in nacizma. S tem nas opozarja na zgodovinske zdrse človeštva ter na neprecenljiv pomen človečnosti in razuma v vsakem posamezniku. Izjemni sta njegova želja in energija, da sedanje in nove rodove ozavesti o tem, da se kaj podobnega nikoli več ne sme ponoviti. 

To nazorno ponazarja zaveza, ki ga skupaj z drugimi takrat preživelimi taboriščniki Mauthausna vodi od maja 1945 dalje: »Na varnih temeljih mednarodne skupnosti želimo umrlim za svobodo postaviti najlepši spomenik – svet svobodnih ljudi.«

S svojim življenjskim zgledom, delovanjem in izkušnjami nas nenehno opominja na potrebo po razumevanju, dialogu, strpnosti, solidarnosti in sočutju. Predvsem pa je glasnik tega, da se razčlovečenje in zločini druge svetovne vojne nikoli več ne smejo ponoviti. Je zagovornik človekovih pravic, demokratičnih vrednot, kritičnega družbenega mišljenja in dialoga. Dušanu Štefančiču pripadajo zasluge za ozaveščanje domače in tuje javnosti o zgodovini taborišč, izkušnjah preživelih, holokavstu, prisilnem delu in nacističnih hudodelstvih. Neprecenljiv je njegov prispevek pri sodelovanju z muzeji, izobraževalnimi in kulturnimi ustanovami ter pri ohranjanju zgodovinskega spomina na taborišča in taboriščnike na državni in mednarodni ravni.

Z državnim odlikovanjem se Republika Slovenija zahvaljuje Dušanu Stefančiču za uspešno in dolgoletno delo ter za predajanje izkušenj, izobraževanje, kulturno ustvarjanje ter vodenje aktivnosti pri ohranjanju spomina na žrtve, preživele in dogajanje v koncentracijskih taboriščih doma in v tujini.