glasbena skupina PANKRTI

Drugo polovico sedemdesetih let prejšnjega stoletja je zaznamovalo širjenje še enega upora proti sistemu, ki ni imel času primernega odgovora na osnovna vprašanja o človekovih in socialnih pravicah, ki naj bi jih zagotavljala država. Uporniško, punkovsko gibanje se je začelo na Zahodu, a je hitro pripotovalo v Slovenijo, natančneje na Kodeljevo v Ljubljani, kjer sta prijatelja Peter Lovšin in Gregor Tomc ustanovila glasbeno skupino Pankrti. Pridružili so se jima še Slavko Colnarič, Marjan Kavaš, Jure Krašovec, Boris Kramberger, Rok Pogačnik, Bogomir Pretnar, Mitja Prijatelj in Dušan Žiberna, na nekaj koncertih pa še Matjaž Gantar. Pankrti so kot »prva punk skupina za železno zaveso« orali ledino – za začetek z diagnozo, da je »Lublana bulana«.

Njihova besedila so politična in provokativna, kakršna je tudi njihova glasba. Kratke skladbe in trušč, ki so ga ustvarjali, so bili pravo nasprotje »polikanosti« takratnih rock ustvarjalcev in ustvarjalcev zlatega obdobja Slovenske popevke. Ti so se le redko dotaknili družbenega dogajanja.

Ravno zaradi svoje politične angažiranosti je punk prerastel okvir glasbenega izraza. Postal je izraz odnosa do življenja, postal je kultura z značilnim načinom oblačenja, z značilnim načinom obnašanja, z jasno socialno držo. To ni bila glasba, namenjena zgolj zabavi, Pankrti in punk so bili odraz prizadevanja za boljšo in pravičnejšo družbo, v kateri se bodo videli mladi in ki jim bo pustila odprta vrata v prihodnost.

Kmalu po ustanovitvi so Pankrti presegli slovenski okvir, njihov vpliv se je širil po jugoslovanskem glasbenem prostoru, kjer so prejemali odmevne nagrade. Najbolj so ga čutili na Reki, v Zagrebu in Beogradu, kjer so nastale glasbene skupine, ki jih še danes uvrščamo med najpomembnejše ustvarjalce popularne glasbe. V slovenskem kontekstu pa je bilo silno moč glasbe kot sredstva upora proti oblastem morda najbolj čutiti junija 1988 na njihovem koncertu v protest sodnemu procesu proti Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiću in Franciju Zavrlu. Tedaj že razpadla skupina se je zbrala prav za to priložnost.

Ta koncert, skupaj z nepregledno množico na Kongresnem trgu v Ljubljani, je in mora ostati trdno zapisan v zgodovini kot pomembno poglavje v nastajanju Slovenije kot samostojne države.

Republika Slovenija se z državnim odlikovanjem zahvaljuje glasbeni skupini Pankrti za pomemben in odmeven ustvarjalni prispevek k slovenski glasbeni umetnosti in pečat, ki ga je pustila v družbi.