SMUČARSKA ZVEZA SLOVENIJE
Ob 100-letnici delovanja. Za izjemne uspehe športnikov, neprecenljivo delo trenerjev in spremljevalnih ekip ter velik prispevek zveze k razvoju slovenskega smučarskega športa in prepoznavnosti Slovenije v svetu.
21. 12. 2023
Red za zasluge
Zimski športi so med Slovenkami in Slovenci zelo priljubljeni. So veliko več od prostočasne dejavnosti – skozi zgodovino so postali del slovenske narodne zavesti in identitete, po kateri smo prepoznani tudi na tujem. Prve omembe zimskih športov segajo že v daljno leto 1689, ko je bloško smučanje na slovenskih tleh opisal polihistor Janez Vajkard Valvasor. Leta 1895 smo imeli v bližini Ajdovščine enega prvih smučarskih tekmovanj v Evropi, v letih 1913 in 1914 pa je Rudolf Badjura v ljubljanskem Tivoliju priredil prvi smučarski tečaj za moške in ženske.
Pomembno vlogo pri priljubljenosti zimskih športov med Slovenkami in Slovenci ter pri prepoznavnosti Slovenije v svetu kot smučarske velesile ima Smučarska zveza Slovenije, ki je nedavno obeležila 100 let delovanja. Je zveza smučarskih društev, ki združuje 223 društev iz vse Slovenije. Ti se ukvarjajo z alpskim smučanjem, smučarskimi skoki, nordijsko kombinacijo, tekom na smučeh, biatlonom, smučanjem prostega sloga, deskanjem na snegu, telemark smučanjem, pa tudi z izobraževanjem in organiziranjem na področju smučanja. Smučarska zveza Slovenije je nacionalna panožna športna zveza in je edina organizacija s področja smučanja, včlanjena v Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez.
Začetki Smučarske zveze Slovenije segajo v sezono 1920/1921. Tedaj je v Bohinju potekalo prvo neuradno državno prvenstvo v smučarskih tekih in skokih, leta 1922 pa je bila uradno ustanovljena Jugoslovanska zimsko-športna zveza. Njen prvi predsednik je bil dr. Fran Jesenko, zveza pa je že leta 1924 postala članica Mednarodne smučarske zveze (FIS). Od takrat naprej je zimske športe spremljalo veliko tekmovalnih uspehov, ki so krepili in utrjevali slovensko identiteto že dolgo, preden smo kot narod zaživeli v svoji državi, slovenski smučarji pa so kot člani takratne jugoslovanske reprezentance nastopili že na prvih zimskih olimpijskih igrah v Chamonixu leta 1924.
Kmalu po osamosvojitvi Slovenije, 10. novembra 1991, je Mednarodna smučarska zveza soglasno priznala in sprejela Smučarsko zvezo Slovenije v svoje vrste. Kmalu za tem je slovenska reprezentanca že nastopila pod zastavo samostojne Republike Slovenije na zimskih olimpijskih igrah v Albertvillu leta 1992.
Smučarsko zvezo Slovenije danes na tekmovanjih vseh ravni in kategorij zastopa več kot 2300 tekmovalcev. Ker se zveza zaveda, da so mladi talenti prihodnost slovenskega športa, posebno pozornost namenjajo spodbujanju mladih športnikov in promociji zdravega življenjskega sloga. Zveza organizira številne športne programe za otroke in mladino ter s tem prispeva k njihovemu razvoju in rasti.
Od osamosvojitve do danes so tekmovalke in tekmovalci, ki tekmujejo pod okriljem Smučarske zveze Slovenije, osvojili 28 medalj na zimskih olimpijskih igrah, 79 medalj na svetovnih prvenstvih in 29 medalj na mladinskih svetovnih prvenstvih. Kar polovico vseh slovenskih medalj z olimpijskih iger so osvojili športnice in športniki Smučarske zveze Slovenije.
Sleherna zima je v spominu Slovenk in Slovencev izjemna in nepozabna zaradi srčnosti smučark in smučarjev, skakalk in skakalcev, biatlonk in biatloncev, tekačic in tekačev ter vseh športnic in športnikov, vključenih v Smučarsko zvezo Slovenije. Tudi zaključka zimske sezone si v Sloveniji ne znamo več predstavljati brez ponarodelega praznika športa pod Poncami, kjer vsako leto ob vznožju letalnice bratov Gorišek v Planici zaplapola več tisoč slovenskih zastav.
Smučarska zveza Slovenije je znatno prispevala k prepoznavnosti Slovenije v svetu. Vse, ki so tako ali drugače del Smučarske zveze Slovenije, odlikujeta predanost in strast do športa, kar se čuti tudi na številnih dogodkih zimskega športa, ki jih zveza prireja. Še posebej prelomno je bilo leto 2023, saj je Smučarska zveza Slovenije v Planici priredila največji športni dogodek v zgodovini Republike Slovenije, FIS svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju. Tekmovanja se je udeležilo 2000 športnic in športnikov s spremljevalnim osebjem iz kar 66 držav – dvanajst različnih držav se je merilo v 24 različnih disciplinah, skupaj je bilo podeljenih 24 kompletov medalj. Tudi pri tem je Smučarska zveza Slovenije upravičila visoka pričakovanja svetovne javnosti in potrdila, da je Slovenija država, ki je spodobna gostiti najuglednejša svetovna tekmovanja.
Za izjemne uspehe športnikov, neprecenljivo delo trenerjev in spremljevalnih ekip ter velik prispevek k razvoju slovenskega zimskega športa in prepoznavnosti Slovenije v svetu se Republika Slovenije Smučarski zvezi Slovenije zahvaljuje z državnim odlikovanjem.