Arhiv Republike Slovenije

Skrb za arhivsko gradivo na Slovenskem ima dolgo tradicijo in se je od sredine 19. stoletja razvijala podobno kot v drugih deželah Habsburške monarhije. Na Kranjskem in po letu 1918 v jugoslovanskem delu slovenskega ozemlja je bila tesno povezana s Kranjskim deželnim muzejem (ustanovljenim leta 1821) in nato Narodnim muzejem v Ljubljani, iz katerega je po drugi svetovni vojni s prevzemom njegovih arhivskih fondov in zbirk izšel slovenski državni arhiv. 

To se je zgodilo z uredbo Narodne vlade Slovenije, sprejeto 31. oktobra 1945, s katero je bil ustanovljen Osrednji državni arhiv Slovenije. Ta se je zaradi upravno-političnih sprememb nato večkrat preimenoval. Današnje ime Arhiv Republike Slovenije (ARS) je iz leta 1990, ko je simbolno postal osrednji varuh arhivskega gradiva suverene slovenske države. Po političnih spremembah in demokratizaciji so bili ARS postopno priključeni t. i. specialni arhivi: Zgodovinski arhiv CK ZKS (1990), Arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja (1992) in del arhiva Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije, vključno z gradivom nekdanje Službe državne varnosti (1998). 

Poleg priključitve specialnih arhivov so na delo ARS v desetletju po osamosvojitvi vplivali zlasti prevzemi arhivskega gradiva ukinjenih družbenopolitičnih organizacij in upravnih organov nekdanje socialistične republike. ARS se je takrat s kopijami gradiva ali potrdili, izdanimi na njegovi podlagi, izkazal kot ključni vir informacij za uveljavljanje pravic državljanov, ki so potrebovali dokumentacijo pri izvajanju zakona o denacionalizaciji, zakona o žrtvah medvojnega in povojnega nasilja, pri obnovi sodnih procesov, pridobivanju državljanstva in podobno. V tem obdobju je resnično prišlo do izraza spoznanje, da arhivsko gradivo presega pomen narodne kulturne dediščine, temveč je tudi pomemben in pogosto edini vir podatkov za uveljavljanje individualnih ali kolektivnih pravic, s čimer je ARS postal eden ključnih institucij za zagotavljanje pravne varnosti države in državljanov. 

Okrogla obletnica delovanja ARS sovpada s pridobitvijo novih, sodobnih prostorov. Konec leta 2024 se je preselil v popolnoma obnovljeno in delno dozidano nekdanjo vojašnico, ki je postala sodobni sedež državnega arhiva. Ta hrani dragoceno arhivsko gradivo v časovnem razponu od srednjega veka do današnjega časa, ki obsega 30.000 tekočih metrov ter je razvrščeno v skoraj 2000 arhivskih fondov in zbirk. 

ARS je osrednja državna arhivska ustanova z najvišjo avtoriteto na področju varstva arhivskega gradiva v Sloveniji. Kot organ v sestavi Ministrstva za kulturo Republike Slovenije zagotavlja enotno strokovno izvajanje arhivske dejavnosti ter uspešno sodeluje z regionalnimi arhivi pri usmerjanju in koordinaciji arhivske javne službe. V ARS imajo sedež medarhivske delovne skupine kot strokovna posvetovalna telesa ter komisiji za strokovne izpite in strokovne nazive na področju varstva arhivskega gradiva.

ARS je skrbnik arhivskega gradiva od njegovega nastanka pri ustvarjalcih do uporabe in predstavitev v javnosti. Nadzoruje in usmerja ravnanje z dokumentarnim gradivom, izdaja strokovna navodila za odbiranje arhivskega gradiva in usposablja zaposlene pri ustvarjalcih gradiva. Varuje javno arhivsko gradivo državnih organov, javnih skladov in agencij ter drugih pravnih oseb, ki delujejo za območje celotne države. Poleg tega hrani tudi zasebno in filmsko arhivsko gradivo. Za zagotavljanje celovitega pregleda vodi zbirno evidenco javnega arhivskega gradiva v državi, evidenco arhivskega gradiva v tujini, ki se nanaša na Slovenijo in Slovence, ter evidenco javnih simbolov, grbov, zastav, pečatov, žigov in štampiljk na ravni države.

Z raziskovalnim in publicističnim delom ter mednarodnimi projekti utrjuje vpetost slovenske arhivistike v mednarodni prostor, kjer je zato Slovenija pomembna kulturna in znanstvena partnerica. Že desetletja plodno sodeluje s kulturnimi, dediščinskimi in znanstvenoraziskovalnimi ustanovami v Sloveniji, vpet je v mednarodne projekte na področju arhivistike in ima zgledne stike z državnimi arhivi številnih držav, zlasti evropskih. 

Zaščito narodne kulturne dediščine v okviru ARS dopolnjujeta Slovenski filmski arhiv in Center za konserviranje in restavriranje. Prvi je zbral in ohranil večino slovenske filmske produkcije, nastale v 120 letih filmskega ustvarjanja, drugi pa kot osrednja delavnica zagotavlja preživetje najbolj ogrožene pisne in grafične dediščine ter likovnih del na papirju, ki jih hranijo matični arhiv, drugi slovenski javni in cerkveni arhivi ter druge ustanove.

ARS torej ni le skladišče papirja, temveč je temelj pravne države, jamstvo za demokratično transparentnost ter nezamenljivi varuh državnega in narodovega spomina. To ključno sporočilo aktivno prenaša tudi javnosti z razstavami, pedagoškim delom s šolskimi in drugimi skupinami ter z bogato publicistično dejavnostjo, saj je doslej izdal več kot 210 publikacij. S svojo dejavnostjo ARS popularizira zgodovino in krepi skupno kulturno dediščino slovenskega prostora, ki je DNK narodne identitete in samozavesti ter utrjuje državotvornost Republike Slovenije. 

Republika Slovenija se z državnim odlikovanjem zlati red za zasluge Arhivu Republike Slovenije zahvaljuje za pomembni prispevek k razvoju arhivske stroke ter za izjemni pomen pri ohranjanju pisne kulturne dediščine in za koordinacijo državne arhivske javne službe.