Vprašanje svobode medijev je vprašanje kakovosti naše demokracije

Brez svobodnih, odgovornih in profesionalnih medijev ni mogoče zagotoviti obveščenih državljank in državljanov, ni mogoče nadzirati oblasti in ni mogoče graditi zaupanja v institucije.

Zaradi populističnih nepremišljenih napovedi o ukinjanju RTV prispevka si moramo zato ob letošnjem svetovnem dnevu medijev zastaviti nevarno vprašanje: kdo in kako bo zagotavljal neodvisno, kakovostno in vsem dostopno javno informiranje, orkester, oddaje o kulturi, oddaje za gluhe, servis za obe manjšini, vzdrževanje in hranjenje RTV arhiva, mladinski in otroški program, izobraževalne vsebine, prenose državnih proslav… naj nadaljujem? Večine tega na komercialnih medijih ni. Ker se ne izplača.

Za odgovor na to vprašanje je pomembno razumeti razliko med različnimi vrstami medijev. Javni medij deluje v interesu javnosti – njegovo poslanstvo je zagotavljati verodostojne informacije in vse zgoraj naštete vsebine. Tam mora biti prostor za pluralno razpravo. Financiranje, kot je RTV prispevek, ni namenjeno oblasti in ni nepotreben strošek prebivalca. Namenjen je zaščiti uredniške in institucionalne neodvisnosti pred političnimi in kapitalskimi pritiski.

Državni medij pa je pod neposrednim vplivom oblasti in služi predvsem njenim interesom – tak model ni združljiv z demokratičnimi standardi, ki jih zagovarjamo. Bi si ga pa kdo morda želel.

Komercialni mediji delujejo na trgu in so pomemben del medijskega prostora, vendar jih vodijo predvsem poslovni interesi, kar pomeni, da ne morejo in ne smejo nadomestiti javnega servisa.

Prav zato so na videz enostavne rešitve, ki obljubljajo ukinitev stabilnih virov financiranja javnih medijev, zelo nevarne. Brez ustreznega, sistemsko urejenega financiranja javni medij ne postane bolj svoboden – nasprotno, postane bolj ranljiv. Ranljiv za politične pritiske, za kapitalske interese in za kratkoročne odločitve, ki ne sledijo javnemu interesu.

Ob tem naj spomnim na besede francoskega pisatelja Alberta Camusa: »Svoboden tisk je lahko seveda dober ali slab, a zagotovo brez svobode tisk ne bo nič drugega kot slab.« Ta misel danes zveni še posebej aktualno. Svoboda medijev ni samoumevna in ni dana enkrat za vselej. Je odgovornost, ki jo moramo kot družba vsak dan znova varovati.

Slovenija potrebuje močne, neodvisne in raznolike medije. Potrebuje javni medij, ki je zavezan strokovnosti, preverjanju dejstev in javnemu interesu. In potrebuje politično zrelost, ki presega kratkoročne populistične koristi.

Na svetovni dan svobode medijev zato pozivam k premišljenemu, odgovornemu in vključujočemu dialogu o prihodnosti medijskega prostora. To ni vprašanje enega prispevka ali ene institucije – to je vprašanje kakovosti naše demokracije.