Foto: Jure Makovec/STA
»Svoboda in mir nista samoumevna, temveč sta krhki dobrini, pridobljeni s pogumom, trpljenjem, odgovornostjo in ljubeznijo do domovine«
Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je ob državnem prazniku, dnevu upora proti okupatorju, položila venec k spomeniku Osvobodilne fronte v Rožni dolini ter se udeležila slovesnosti ob 84. obletnici nanoške bitke na Nanosu, kjer je nagovorila zbrane in položila venec k spominskemu obeležju.
Datum objave Ljubljana in Nanos,
Aktivnosti v Sloveniji , Govori
Na Nanosu vsako leto poteka slovesnost v spomin na nanoško bitko in dan upora proti okupatorju. Letošnja slovesnost je potekala tudi v znamenju 85. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte. Nanoška bitka iz aprila 1942 velja za enega ključnih dogodkov začetka organiziranega odpora na Primorskem. Spopad je odmeval po vsej regiji in simbolno zaznamoval začetek osvobodilnega boja ob zahodni meji.
V nagovoru je predsednica republike poudarila, da smo Slovenci v prelomnih zgodovinskih trenutkih vedno znali odločno stopiti skupaj in ubraniti svoje temeljne pravice – tako v času prve in druge svetovne vojne kot tudi ob osamosvojitvi države. Spomnila je, da so bili ti procesi povezani z velikimi preizkušnjami, žrtvami in pogumom ljudi.
Posebej je izpostavila pomen primorskega protifašističnega odpora, ki je zrasel iz dolgoletnega upiranja nasilju in raznarodovanju ter pomembno prispeval k širšemu narodnoosvobodilnemu boju. Nanoška bitka po njenih besedah ostaja simbol neomajnosti ljudi v boju za svobodo, dostojanstvo in pravico do lastne identitete.
Predsednica je opozorila, da so tudi danes temeljne vrednote – svoboda, solidarnost, sočutje in medsebojno spoštovanje – pogosto na preizkušnji. Poudarila je, da svoboda in mir nista samoumevna, temveč krhki dobrini, ki ju je treba nenehno negovati in varovati.
Ob tem je izpostavila odgovornost sedanjih generacij, da vrednote, pridobljene z velikimi žrtvami, ohranjajo in prenašajo na mlade. Le tako je mogoče graditi odprto, povezano in vključujočo družbo.
Predsednica republike je ob zaključku poudarila, da je prihodnost Slovenije odvisna od sposobnosti sodelovanja, enotnosti in spoštovanja temeljnih vrednot, ki so skozi zgodovino oblikovale slovenski narod.
Govor predsednice na slovesnosti ob 84. obletnici nanoške bitke na Nanosu
Velja govorjena beseda!
Slovenci smo v prejšnjem stoletju trikrat uporno in odločno ubranili svoje narodne pravice. Med prvo svetovno vojno so slovenski vojaki s spontanimi upori v enotah izkazovali težnjo po odhodu iz Avstro-Ogrske. V drugi svetovni vojni so se ključne družbene sile povezale v oboroženi odpor proti okupatorju. V devetdesetih letih smo se uprli nacionalistični in centralistični politiki nekdanje države ter si priborili samostojnost.
Ti zgodovinski dogodki so bili povezani z viharnimi političnimi in družbenimi procesi, žrtvami in vojskovanjem. A tudi obdobja med njimi niso bila mirna, prav nasprotno. Odsotnost vojaških spopadov ne pomeni nujno demokratičnega delovanja družbe, spoštovanja človekovih pravic in svoboščin ali stabilnosti. V prejšnjem stoletju ste to s fašizmom z vso njegovo silovitostjo in terorjem občutili prav na Primorskem. Fašistični stroj je dvajset let nasilno zatiral in uničeval družbeno, politično, gospodarsko, kulturno in jezikovno življenje slovenske skupnosti.
Zato moramo biti počaščeni in ponosni, da se prelomnih dogodkov spominjamo na Nanosu, simbolu primorskega upora. V slovenski narodni identiteti imajo višavja in planine posebno mesto, Nanos in Triglav pa sta v slovenski zavesti sveti gori, ki ju povezuje posebna domoljubna vez. Oba vrhova sta namreč del odporniške dediščine ter simbola protifašističnih in protinacističnih organizacij TIGR in Osvobodilne fronte. Brez pogumnih posameznikov, ki so kljub veliki nevarnosti za lastna življenja želeli svobodno živeti, družbeno delovati, brati slovenske knjige in poslušati slovenske pesmi ne bi bilo odločnega in neomajnega upora, ki je presenetil tako okupatorje kot tudi zaveznike.
Med obema vojnama ste Primorke in Primorci z neutrudnim zoperstavljanjem dolgoletnemu fašističnemu jarmu postavili pomembne temelje tudi za narodnoosvobodilni boj. Pred skoraj 85 leti se je na Nanosu s soborci pogumno boril primorski junak Janko Premrl Vojko. Neprimerljivo številčnejše fašistične enote so na tem mestu spomina vzele svoj krvni davek. Vendar slovenskega boja za svobodo in lastno državno niso ustavile ne takrat ne pozneje. Primorski protifašistični boj se je iz primorskih mest in planot širil po Sloveniji in postal del evropskega odpora proti nacifašizmu. To je bil boj za dostojanstvo človeka ter pravico do lastnega jezika, kulture in obstoja naroda.
V današnjem času so žal vrednote svobode, solidarnosti, sočutja, človečnosti, medsebojnega sodelovanja in razumevanja pogosto na preizkušnji. Preizkušajo jih razdvajanja, brezbrižnost, kratkoročni interesi, pa tudi namerno spodkopavanje zaupanja v mednarodno pravo in skupno dobro. Zato je zelo pomembno, da se kot skupnost znamo vedno znova opreti na izkušnje preteklosti in sedanjosti. Te nas učijo, da svoboda in mir nista samoumevna, temveč sta krhki dobrini, pridobljeni s pogumom, trpljenjem, odgovornostjo in ljubeznijo do domovine. Naša dolžnost je, da vrednote, ki so bile izbojevane z velikimi žrtvami, ohranjamo, živimo in prenašamo na mlade generacije. Le tako bomo gradili zdravo, odprto, solidarno in vključujočo družbo. Prihodnost Slovenije je odvisna od vseh nas, od naše sposobnosti, da se povezujemo in ostanemo enotni v spoštovanju temeljnih družbenih vrednot.
France Bučar, starosta slovenske politike, je o pomenu svobodne, aktivne in odgovorne družbe zapisal: »Pritisk na svobodo duha je v bistvu poskus razčlovečenja. Zato ga kot najtežje breme čutijo tisti, ki se najbolj zavedajo svoje človeškosti, ki najbolj zavestno stremijo k udejanjanju svojih zmogljivosti in darov, ki v tem vidijo smisel svojega bivanja. Zlasti na njih temelji razvoj družbe. Med njimi in totalitarno državo je zato nepomirljivo nasprotje, stalna, nepomirljiva vojna, ki se nujno konča s porazom države.«
To globoko občutenje svobode in dostojanstva je živelo v slovenskih narodnih in kulturnih buditeljih, Maistrovih borcih, borbaših, tigrovcih, partizanih ter Slovenkah in Slovencih v osamosvojitveni vojni. Zato so bili – vsak v svojem času in svojem boju – zmagovalci.
Slava jim; naj njihova žrtev ne bo zaman. Srečno, Slovenija.