"Slovenski kmet ni samo pridelovalec hrane. Je varuh pokrajine. Je nosilec tradicije."

Predsednica je poudarila, da delo kmetov pogosto zaznamujejo številni izzivi – od podnebnih sprememb, vremenskih ujm, suš in pozeb do nihanj cen, birokratskih zapletov in pritiska globalnih trgov. Kljub temu pa po njenih besedah kmetje vztrajajo in s svojim delom ohranjajo slovensko podeželje živo, urejeno in zeleno.

"Slovenski kmet ni samo pridelovalec hrane. Je varuh pokrajine. Je nosilec tradicije. Je tisti, zaradi katerega je slovensko podeželje urejeno, živo, zeleno – takšno, kot ga imamo vsi v srcu," je dejala predsednica. 

Posebej je izpostavila pomen naših odločitev pri nakupu hrane. Ko se pred polico z izdelki ali na tržnici odločimo za slovensko hrano, to po besedah predsednice pomeni tudi "odločitev za dobro, kakovostno hrano z jasnim izvorom in sledljivostjo. Pomeni odločitev za ohranitev družinskih kmetij, delovnih mest na podeželju in v slovenski živilski industriji ter za ekonomsko in socialno vitalnost podeželja in slovenskega gospodarstva."

Ob tem je dodala, da mora družba kot celota storiti več za položaj kmetov, zagotoviti spoštovanje njihovega dela in pošteno plačilo. "Ukrepi na področju slovenskega kmetijstva morajo biti dobro premišljeni, upoštevati morajo okoljske in naravovarstvene vidike, biti morajo zdravorazumski in upoštevati morajo posebnosti obdelovalnih in drugih kmetijskih površin po državi," je še dejala. Predsednica je zagotovila, da bo tudi sama storila vse, kar je v njeni moči, da bo slovensko kmetijstvo slišano.

Spomnila je tudi na misel Antona Martina Slomška: "Kjer ni kmeta, tam ni kruha," in ob tem poudarila, da brez kmetic in kmetov ni hrane, ni podeželja in ni Slovenije, kot jo poznamo.

"Naj vam bo današnje srečanje v oporo in spodbudo. Naj bo to dan ponosa, povezanosti in skupnosti. Naj vam ne zmanjka volje. In predvsem – naj vam nikoli ne zmanjka vere, da je vaše delo neprecenljivo. Iskrena hvala za vse, kar delate," je nagovor sklenila predsednica Republike Slovenije.