Skupnost od politike ne pričakuje iskanja krivcev in maščevanja, pač pa da pokaže zrelost in učinkovitost

Izrazila je iskreno sožalje svojcem in opozorila, da je treba bolečino in jezo spremeniti v dolgoročne spremembe: "Nasilja ne gre povezovati z narodnostjo, etnično skupnostjo. Nasilje je nasilje." Kot je izpostavila, je razloge treba iskati v socialnih in družbenih razmerah ter jih reševati z razumom, ne s predsodki.

Poudarila je, da Slovenija kot pravna in demokratična država temelji na spoštovanju človekovih pravic, dostojanstva in varnosti: “Varnost ni vse, vse ostalo pa je brez varnosti bolj malo. Brez občutka varnosti namreč ni mogoče govoriti o svobodi, dostojanstvu ali enakosti.” Po njenih besedah mora država okrepiti zaupanje ljudi v institucije in policijo, ki že ima določena ustrezna pooblastila, ki pa jih je treba izvajati zakonito, strokovno in učinkovito. 

Predsednica je opozorila, da represija sama po sebi ne prinaša trajne varnosti. “Čas je, da nehamo gasiti posledice in začnemo odpravljati vzroke", je poudarila in dodala, da imamo potrebna orodja in rešitve, a jih je treba začeti izvajati – premišljeno, strokovno in ustavno skladno. Zavzela se je za ukrepe, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in enakosti pred zakonom, brez izjem za kogarkoli. 

V govoru je posebej poudarila pomen izobraževanja in vključevanja romske skupnosti kot ključnih dejavnikov za zmanjšanje revščine in kriminalitete: “Izobrazbo je treba gledati širše. To ni samo pravica, dolžnost, je tudi naložba v mladega človeka in s tem tudi v našo skupno prihodnost." Pozdravila je zakonske spremembe, ki uvajajo obvezno vključevanje otrok iz socialno ogroženih okolij v vrtec leto pred osnovno šolo, ter podprla širitev mreže romskih pomočnikov v šolah in vrtcih. 

Predsednica je posvarila tudi pred zlorabo tragedije za politične namene in pred nevarnimi pozivi k oboroževanju: “Ostro obsojam vsakršno pozivanje k oboroževanju in podobnim pobudam, ki ne samo izničujejo vse, kar je bilo do sedaj dobrega narejeno pri obravnavi romske problematike. Tako ravnanje vodi prav k dogodkom, zaradi katerih smo danes tu. Najvišjo stopnjo umorov imajo namreč države, kjer je strelno orožje najbolj dostopno." Pojasnila je, da takšne pobude ogrožajo temeljne vrednote naše države. Namesto delitev je pozvala k spoštljivemu dialogu in sodelovanju med državo, lokalnimi skupnostmi in Romi: "Za to torej gre: za vključevanje, ne izključevanje. Dostojanstvo, ne zanikanje pravice do dostojanstva. Samozavest, da vsak med nami lahko prispeva k družbi. Ne, nesamozavest, popustiti pred strahom in nezaupanjem. In, ključno: nič o Romih brez Romov.” 

Ob koncu je izpostavila tri ključna sporočila:

Zavrnimo sovraštvo in sovražni govor. Slovenija ima veliko srce – gradimo družbo zaupanja, ne strahu. 

Odpravimo vzroke nasilja. Potrebni so dolgoročni, strokovno utemeljeni ukrepi, ne hitre in represivne rešitve. 

Enakost pred zakonom. Zakonodaja mora veljati enako za vse, hkrati pa morajo imeti vsi ljudje občutek varnosti in dostojanstva. 

Predsednica republike je zbrane v državnem zboru in širšo javnost pozvala, naj bo ta seja začetek odločnega, a spoštljivega dialoga. "Naj bo opomnik, da mir in varnost ne prideta sama od sebe, saj ju ustvarjamo lahko le s svojimi dejanji, z empatijo, s sodelovanjem in z zgledom." Poudarila je, da vse pozitivne zgodbe, ki jih poznamo, kažejo, da je ključ do uspeha prav sodelovanje – med odločevalci, izvajalci in člani skupnosti. 

"Skupaj zmoremo več, razdeljeni zagotovo manj. In več je dobro za vse. Če nas pogled na nasilje deli, nas bodo problemi premagali. Če nas poveže skupna odgovornost, bomo mi premagali probleme," je zaključila predsednica Republike Slovenije.