Računsko sodišče: Urad predsednice Republike Slovenije v letu 2024 v vseh pomembnih pogledih posloval v skladu s predpisi

V nadaljevanju zaradi transparentnosti objavljamo odziv Urada predsednice Republike Slovenije.

•    Urad je funkcionarja večkrat napotil na varnostno preverjanje, vendar zaradi objektivnih okoliščin žal ni uspel pravočasno izpolniti vseh obveznosti. To je bilo odpravljeno že v letu 2025, v vmesnem obdobju pa ni dostopal do tajnih podatkov zahtevane stopnje tajnosti.

•    Urad poudarja, da so plače funkcionarjev in javnih uslužbencev v Uradu določene in izplačane pravilno in v skladu z vsemi predpisi, kar izhaja tudi iz revizijskega poročila Računskega sodišča. Izpostavljeni znesek 1.282 EUR se nanaša na plačo ene javne uslužbenke v obdobju treh let (ne enega leta!), pri katerem je zaradi prepleta napredovanja v nazivu in v plačnem razredu ter interventnih ukrepov prišlo do pomote pri določitvi plače v navedenem znesku. 

•    Urad je javnim uslužbencem izplačal nadure za dejansko opravljeno delo, kar je tudi njegova obveznost. S tem nihče ni pridobil neupravičenih finančnih koristi. Izplačane nadure so bile opravljene v času službenih poti v tujini, na katerih zaradi objektivnih okoliščin (medcelinske poti in program obiska) ni bilo mogoče drugače opraviti dela. Po koncu službenih poti je bil javnim uslužbencem omogočen počitek. Urad poudarja, da na letni ravni javni uslužbenci niso presegli zakonsko dovoljenega letnega obsega nadurnega dela.

•    Urad poudarja, da efektivno delo v času stalne pripravljenosti javnega uslužbenca žal ni bilo evidentirano, bilo pa je opravljeno. V času revizije je bilo evidentiranje s strani javnega uslužbenca ustrezno vzpostavljeno. Stalna pripravljenost na področju informacijskega sistema Urada je nujna, saj gre za kritično infrastrukturo, ki jo je potrebno stalno spremljati. To ni naloga zunanjega izvajalca, ki mora v odnosu do Urada ravnati reaktivno, kadar Urad sam ne more zagotoviti ustrezne podpore uporabnikom oziroma kompleksnemu informacijskemu sistemu.

•    Urad je v razpisno dokumentacijo za javno naročilo izdelave odlikovanj Republike Slovenije navedel, da mora ponudnik izkazati referenco zaradi kompleksnosti postopka izdelave odlikovanj, kot jo določa veljavna zakonodaja. Urad je to referenco vključil zato, ker je na podlagi preteklih izkušenj ocenil, da morajo ponudniki izkazati ustrezno tehnično usposobljenost za izdelavo tako zahtevnega predmeta javnega naročila.

•    Urad je v pogodbi določil splošni indeks rasti cen življenjskih potrebščin (inflacija), Računsko sodišče pa meni, da bi moral določiti indeks cen storitev s področja informacijske dejavnosti. Urad poudarja, da v obdobju, na katero se nanaša revizija, do spremembe pogodbene cene zaradi valorizacije ni prišlo.

•    Urad ob prevzemu aplikacije za beleženje dogodkov ni prejel pisnih navodil oziroma tehnične dokumentacije, čeprav je ponudnik usposobil javne uslužbence za uporabo. Urad je ta dokument pridobil.

•    Urad poudarja, da navedba, da ni pridobil informacij o cenah zadevnih storitev in o tem ni naredil pisnega zaznamka, ni točna, kar smo pojasnili tudi Računskemu sodišču. Urad je za srečanje petih predsednikov sosednjih držav ob 20-letnici članstva Republike Slovenije v EU s pomočjo Protokola Republike Slovenije v postopku analize obstoječe ponudbe na trgu trga preverjal, kdo lahko zagotovi storitev za tehnično izvedbo konferenčnega simultanega tolmačenja. Urad je s strani Protokola Republike Slovenije pridobil pisne podatke (uradni zaznamek), na podlagi tega pa je oddal evidenčno javno naročilu edinemu ponudniku, ki je izkazal tako strokovno usposobljenost kot tudi tehnične zmogljivosti za mednarodno dogodek v tako velikem obsegu. Izvajalec te storitve opravlja za številne subjekte iz javnega sektorja.

•    Urad poudarja, da zaradi različnih okoliščin v dveh (!) primerih uporabniki pomotoma niso natančno evidentirali vseh podatkov o opravljenih vožnjah s službenimi vozili. Vožnji sta bili opravljeni na podlagi potnega naloga.

•    Urad poudarja, da zaradi objektivnih okoliščin dveh refundacijskih zahtevkov ni izdal oziroma pravočasno plačal, obveznosti pa so bile v obeh primerih poravnane.

Urad predsednice Republike Slovenije je v obdobju revizije ves čas proaktivno sodeloval z Računskim sodiščem in sproti odpravil vse manjše napake, zato nam sodišče tudi ni naložilo popravljalnih ukrepov (kot npr. v letu 2017), kar dokazuje, da Urad v obdobju po revizijah spoštuje poslanstvo Računskega sodišča in pri svojem poslovanju sledi njegovim usmeritvam in priporočilom.

Razen vpliva ugotovljenih manjših nepravilnosti na pravilnost poslovanja Urada pa Računsko sodišče meni, da je Urad predsednice Republike Slovenije v vseh pomembnih pogledih posloval v skladu s predpisi.

Urad predsednice Republike Slovenije se zahvaljuje Računskemu sodišču za opravljeno delo, saj nam njihov nadzor pomaga poslovati še bolje in odgovornejše.