»Hrano kot strateško dobrino in prehranske sisteme kot orodje, ki prispeva k njeni dostopnosti, je nujno treba razumeti v kontekstu aktualnih razmer v svetu, pri čemer mislim predvsem na podnebno krizo in posledice podnebnih sprememb, naravne in okoljske katastrofe, ekstremne vremenske pojave in konflikte,« je poudarila predsednica Pirc Musar in dodala, da bo Slovenija kot nestalna članica Varnostnega sveta pri izpolnjevanju svoje agende morala upoštevati naštete izzive, ki se že izkazujejo kot vprašanja varnosti, zato meni, da je zelo pomembno, kako se teh izzivov lotimo doma. »Dobra praksa na domačih tleh nam bo omogočila večjo prepoznavnost, pa tudi legitimnost, ko bomo svetu predlagali že preizkušene rešitve,« je bila jasna.

Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije, je v nagovoru poudaril, da je vprašanje zagotavljanja trajnostnega prehranskega sistema in prehranske suverenosti še posebej pomembno v času vidnih posledic podnebnih sprememb ter na drugi strani zaostrenih varnostnih razmer v svetu in merjenju moči globalnih gospodarskih velesil, kar pomembno vpliva na dobavne verige v svetu: »Trajnostna proizvodnja in suverenost oziroma samooskrba s ključnimi proizvodi in storitvami zato danes ne morejo biti več vprašanje izbire, ampak so nekaj nujnega.« Pozval je, da moramo skupaj in v dialogu najti najboljši družbeni konsenz o prihodnjih usmeritev prehranske politike.

Tina Hočevar, kabinet ministra za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije: »Doseganje trajnosti terja spremembe v vseh sektorjih – v prehranskem smislu je to v smeri promocije ekološke pridelave, povečanja oskrbe s sadjem in zelenjavo ter zmanjševanja odpadne hrane.«

Dr. Emil Erjavec, profesor za agrarno politiko in ekonomiko na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (posebni poročevalec Predsedničinega foruma): »Kmetijstvo ni zgolj pridelava hrane, ampak tudi upravljanje z naravnimi viri in prostorsko najbolj razširjena gospodarska dejavnost. Potrebno je krepiti večnamenskost kmetijstva in njegovo integracijo v učinkovite agroživilske verige, ki bodo ohranjale in razvijale slovensko gastronomijo, zagotavljale dodano vrednost tudi za kmete in omogočale socialno vključujoč razvoj, tudi malih kmetij, podeželskih žena in mladih naslednikov.«

Dr. Aleš Kuhar, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani: »Za učinkovito reševanje izzivov v slovenskem kmetijstvu in prehranskem sistemu je potrebno korenito spremeniti pristop k upravljanju tega procesa.​ Razvojni izzivi slovenskega agroživilstva so obravnavani linearno – agrocentrizem, namesto sistemski pristop; in izrazito interesno-politično, kar je uničujoče.​ Nujne so verodostojne analize, diagnosticiranje, odločanje na dejstvih, izbira razvojne paradigme, sprožitev/spodbuda potrebnih javnih in zasebnih aktivnosti, merjenje učinkovitosti ukrepanja, pri čemer izpostavljam izrazit pomen visokokakovostnega in transdisciplinarnega znanja ter njegovega ustreznega prenosa v prakso.«

Dr. Marina Pintar, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani: »Namakanje je eden najstarejših tehnoloških ukrepov v kmetijstvu in je pogosto omogočalo vzpon cvetočih civilizacij v zgodovini človeštva. V moderni dobi ga je potrebno uvajati v prostor in izvajati premišljeno ob podpori vsega razpoložljivega znanja.«

Mag. Boštjan Kozole, Evrosad: »Zakonska zaostritev zavajanja porekla sadja in zelenjave ter primerna obdavčitev dela v primarni kmetijski proizvodnji sta ključni za dvig samooskrbe.«

Dr. Damijan Denac, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije: »Danes je jasno, da so zares trajnostni kmetijski sistemi le tisti, v katerih nismo odvisni od uporabe pesticidov in ki ohranjajo krajinsko pestrost in biodiverziteto. Zato rabimo bolj ambiciozno tranzicijo, s katero bomo omogočili takšne sisteme, prav tako pa jih spodbujamo tudi sami z vzorci prehrane – kjer pa je že opazen pozitiven trend v vse večji porabi ekološko pridelane hrane, posebej zelenjave in v manjši porabi mesa.«

Roman Žveglič, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije: »V kmetijstvu ni romantike,  ampak sta trdo delo in boj. Kmetje se znajdejo kot znajo in zmorejo, prav bi pa bilo, da bi jih kmetijska politika podprla. Ena najbolj perečih tem so odkupne cene. Brez poštene odkupne cene in dolgoročne ureditve razmerij v verigi s hrano bo naša prehranska suverenost vsako leto slabša.«

Tomaž Kavčič, kuharski mojster: »Pridelovalec hrane mora biti motiviran pridelati zdravo hrano in jo v prodajo ponuditi prvenstveno lokalnemu uporabniku, končni uporabnik mora do pridelovalca hrane čutiti odgovornost, spoštovanje in zaupanje, k samooskrbi lahko ključno pripomore kodeks sodelovanja med prebivalstvom in pridelovalci hrane.«

Anton Grobelnik, inovativni mladi kmet 2023: »Menim, da je lokalno pridelana hrana najboljša rešitev za vsako gospodinjstvo. Opažam, da se prehranske navade in ozaveščanje ljudi zelo spreminja iz leto v leto. Čedalje bolj jim je pomembna kvaliteta in slovensko, domače poreklo. V Sloveniji imamo večni problem uvoženega mesa in njegov izvor. Menim, da smo z novim zakonom označevanja mesa na računih na pravi poti, če bodo pristojni organi izvajali dovolj natančen nadzor, da se ne bo goljufalo. Veselim pa se dneva, ko bodo vsi Slovenci ponosni na domače lokalne dobrote. S tem, ko bodo kupovali domače – slovensko, od slovenskih kmetij, bodo podpirali nas, kmete, in različne druge domače pridelovalce v vseh prehranskih verigah, ter jim s tem izkazali zaupanje za njihovo delo. Soočamo se z različnimi podnebnimi spremembami, od sušnih obdobij, do poplav. Nam, kmetom, vse to predstavlja ogromen izziv in razmislek, kako naprej. Zato trdim, da kmetovanje ni zgolj opravljanje dela na polju in v hlevu. Je tudi ogromno "papirologije", neprespanih noči, iskanja novih rešitev, izboljšav, dela v skladu z zakoni in predpisi, da bi lahko ohranili naš planet za prihodnje generacije. En sam človek ne zmore veliko, vsi skupaj zmoremo ogromno.«