Foto: Daniel Novakovič/STA
Drugi Predsedničin forum: »Hrano in prehranske sisteme moramo nujno razumeti v kontekstu aktualnih razmer v svetu«
Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je danes priredila Predsedničin forum »Trajnostne preobrazbe prehranskih sistemov in doseganje prehranske suverenosti«. To je bil drugi v vrsti Predsedničinih forumov, ki bodo potekali skozi njen celoten mandat in bodo povezani s strateško pomembnimi temami za prihodnost Slovenije in ljudi.
Brdo pri Kranju, 10. 11. 2023
Sporočila za javnost , Govori
Predsednica republike je že v uvodnem govoru napovedala, da bodo sodelujoči govorili o konceptu prehranske suverenosti, ki vključuje vidike varnosti, odvisnosti in lastnih zmožnosti države pri obvladovanju in odzivanju na določen izziv. Namen in cilj foruma je opredelila kot iskanje konkretnih rešitev, nato pa v sodelovanju z vlado še njihova implementacija, ki bi pripomogla k okrepitvi prehranske suverenosti v državi. Poudarila je, da država na tem področju nujno potrebuje vizijo in smelo, odločno voditeljstvo z jasnimi cilji in izdelanimi ukrepi, kako jih doseči: »Ocenjujem, da bi jasna vizija aktivirala vse, ki so udeleženi v prehranske verige, saj bi delovala spodbudno. Odsotnost vizije ali njena nejasnost nista okoliščini, v katerih lahko pričakujemo veliko sprememb.« Ob tem se je zahvalila prisotnim predstavnikom Vlade Republike Slovenije – ministru Matjažu Hanu, državnemu sekretarju dr. Blažu Germšku s številčno delegacijo sodelavcev z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predstavnikom Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter Ministrstva za naravne vire in prostor, ki so izrazili posluh in pripravljenost na skupne korake k izboljšanju prehranske suverenosti v Sloveniji.
»Hrano kot strateško dobrino in prehranske sisteme kot orodje, ki prispeva k njeni dostopnosti, je nujno treba razumeti v kontekstu aktualnih razmer v svetu, pri čemer mislim predvsem na podnebno krizo in posledice podnebnih sprememb, naravne in okoljske katastrofe, ekstremne vremenske pojave in konflikte,« je poudarila predsednica Pirc Musar in dodala, da bo Slovenija kot nestalna članica Varnostnega sveta pri izpolnjevanju svoje agende morala upoštevati naštete izzive, ki se že izkazujejo kot vprašanja varnosti, zato meni, da je zelo pomembno, kako se teh izzivov lotimo doma. »Dobra praksa na domačih tleh nam bo omogočila večjo prepoznavnost, pa tudi legitimnost, ko bomo svetu predlagali že preizkušene rešitve,« je bila jasna.
Kot ključna vprašanja za razpravo je navedla (a) načine in pogoje, v katerih bo sistem prehranskih verig lahko zagotovil dovolj kakovostne hrane, da bomo manj odvisni od uvoza in različnih ekonomskih tveganj; (b) dvig dodane vrednosti in storilnosti ter boljšo integracijo agroživilske verige; ter (c) prilagajanje na podnebne spremembe in ekstremne vremenske pojave.
Predsedničinega foruma so se udeležili tudi minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han in državni sekretar mag. Dejan Židan, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Blaž Germšek s številčno delegacijo sodelavcev, Tina Hočevar iz kabineta ministra za okolje, podnebje in energijo ter mag. Suzana Zupanc Hrastar, vodja Sektorja za naravne vrednote in zavarovana območja Ministrstva za naravne vire in prostor.
Minister Han je v nagovoru poudaril, da je vprašanje zagotavljanja trajnostnega prehranskega sistema in prehranske suverenosti še posebej pomembno v času vidnih posledic podnebnih sprememb ter na drugi strani zaostrenih varnostnih razmer v svetu in merjenju moči globalnih gospodarskih velesil, kar pomembno vpliva na dobavne verige v svetu: »Trajnostna proizvodnja in suverenost oziroma samooskrba s ključnimi proizvodi in storitvami zato danes ne morejo biti več vprašanje izbire, ampak so nekaj nujnega.« Pozval je, da moramo skupaj in v dialogu najti najboljši družbeni konsenz o prihodnjih usmeritev prehranske politike.
Državni sekretar dr. Blaž Germšek je poudaril, da bodo poleg digitalizacije ključna sistematična vlaganja v odpornost pridelave hrane. »Ekstremne suše, zatem poplave in neurja od nas sedaj terjajo drugačen pristop. Ni več vprašanje, kakšno bo naše kmetijstvo leta 2050 ali 2100, temveč kakšno bo naše kmetijstvo jutri,« je dejal in opozoril, da se časovno okno za prilagajanje pospešeno zapira. »Ne bo več dovolj, da občasno podpiramo sodobne investicije, ki krepijo odpornost v kmetijstvu,« je podčrtal dr. Germšek.
Tina Hočevar iz kabineta ministra za okolje, podnebje in energijo je poudarila, da doseganje trajnosti terja spremembe v vseh sektorjih. »V prehranskem smislu je to v smeri promocije ekološke pridelave, povečanja oskrbe s sadjem in zelenjavo ter zmanjševanja odpadne hrane,« je dejala.
Zbrane v uvodnem delu foruma sta nagovorila tudi mag. Igor Mervič, posebni pooblaščenec predsednice republike za področje gospodarskih zadev, in dr. Emil Erjavec, profesor za agrarno politiko in ekonomiko na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je bil posebni poročevalec foruma.
Ključni poudarki z odprtja Predsedničinega foruma o prehranski suverenosti
Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije, je v nagovoru poudaril, da je vprašanje zagotavljanja trajnostnega prehranskega sistema in prehranske suverenosti še posebej pomembno v času vidnih posledic podnebnih sprememb ter na drugi strani zaostrenih varnostnih razmer v svetu in merjenju moči globalnih gospodarskih velesil, kar pomembno vpliva na dobavne verige v svetu: »Trajnostna proizvodnja in suverenost oziroma samooskrba s ključnimi proizvodi in storitvami zato danes ne morejo biti več vprašanje izbire, ampak so nekaj nujnega.« Pozval je, da moramo skupaj in v dialogu najti najboljši družbeni konsenz o prihodnjih usmeritev prehranske politike.
Dr. Blaž Germšek, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije: »Poleg digitalizacije bodo ključna sistematična vlaganja v odpornost pridelave hrane. Ekstremne suše, zatem poplave in neurja od nas sedaj terjajo drugačen pristop. Ni več vprašanje, kakšno bo naše kmetijstvo leta 2050 ali 2100, temveč kakšno bo naše kmetijstvo jutri!
Časovno okno za prilagajanje se pospešeno zapira. Ne bo več dovolj, da občasno podpiramo sodobne investicije, ki krepijo odpornost v kmetijstvu.«
Tina Hočevar, kabinet ministra za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije: »Doseganje trajnosti terja spremembe v vseh sektorjih – v prehranskem smislu je to v smeri promocije ekološke pridelave, povečanja oskrbe s sadjem in zelenjavo ter zmanjševanja odpadne hrane.«
Mag. Igor Mervič, posebni pooblaščenec predsednice Republike Slovenije za področje gospodarskih zadev: »V Sloveniji potrebujemo konkretne ukrepe, ki bodo spodbudili in izboljšali področje prehranske suverenosti. Iščemo odgovore: kaj bomo naredili, kdo bo to naredil in do kdaj.«
Dr. Emil Erjavec, profesor za agrarno politiko in ekonomiko na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (posebni poročevalec Predsedničinega foruma): »Kmetijstvo ni zgolj pridelava hrane, ampak tudi upravljanje z naravnimi viri in prostorsko najbolj razširjena gospodarska dejavnost. Potrebno je krepiti večnamenskost kmetijstva in njegovo integracijo v učinkovite agroživilske verige, ki bodo ohranjale in razvijale slovensko gastronomijo, zagotavljale dodano vrednost tudi za kmete in omogočale socialno vključujoč razvoj, tudi malih kmetij, podeželskih žena in mladih naslednikov.«
Mag. Ladeja Godina Košir, ustanoviteljica in izvršna direktorica platforme za krožno gospodarstvo CircularChange, sopredsedujoča Evropski platformi za krožno gospodarstvo (moderatorka Predsedničinega foruma): »Vprašanje hrane je eno tistih, ki presega politične mandate. Ustvariti prostor soočenja izkušenj, vizij in interesov, četudi so ti različni, je dragocena priložnost. Ta obenem vsem soustvarjalcem tokratnega foruma nalaga odgovornost, da prehransko suverenost in varnost Slovenije ob udejanjanju poenotenih konkretnih ukrepov skupaj krepimo.«
Ključni poudarki sodelujočih na panelnih razpravah
1. panel: Ključna ekonomska vprašanja trajnosti kmetijstva
Sodelujoči: dr. Aleš Kuhar (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani), Borut Florjančič (Zadružna zveza Slovenije), dr. Marina Pintar (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani), dr. Tatjana Zagorc (Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS), mag. Boštjan Kozole (Evrosad), Toni Balažič (Panvita).
Dr. Aleš Kuhar, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani: »Za učinkovito reševanje izzivov v slovenskem kmetijstvu in prehranskem sistemu je potrebno korenito spremeniti pristop k upravljanju tega procesa. Razvojni izzivi slovenskega agroživilstva so obravnavani linearno – agrocentrizem, namesto sistemski pristop; in izrazito interesno-politično, kar je uničujoče. Nujne so verodostojne analize, diagnosticiranje, odločanje na dejstvih, izbira razvojne paradigme, sprožitev/spodbuda potrebnih javnih in zasebnih aktivnosti, merjenje učinkovitosti ukrepanja, pri čemer izpostavljam izrazit pomen visokokakovostnega in transdisciplinarnega znanja ter njegovega ustreznega prenosa v prakso.«
Borut Florjančič, Zadružna zveza Slovenije: »Imamo čudovito in pestro podeželje z velikimi izzivi zelenega prehoda, odprtih trgov in seveda politike. Smo na križišču ali bodo odločevalci znali razumeti kmetijstvo in verigo ter bodo naredili vse, da še nadgradimo slovensko osnovo zdrave hrane. Pozivam jih na trezno in strokovno odločanje, saj lahko politično odločanje za samo del volilne baze vodi v dolgoročno odvisnost od hrane iz tujih trgov, ki ne izpolnjuje slovenskih standardov varnosti, kakovosti in tudi trajnosti.«
Dr. Marina Pintar, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani: »Namakanje je eden najstarejših tehnoloških ukrepov v kmetijstvu in je pogosto omogočalo vzpon cvetočih civilizacij v zgodovini človeštva. V moderni dobi ga je potrebno uvajati v prostor in izvajati premišljeno ob podpori vsega razpoložljivega znanja.«
Dr. Tatjana Zagorc, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS: »Znanje je v času zelenega prehoda izjemno pomembno. Zato je potrebno kaliti kadre v najboljših ustanovah, tako doma kot v tujini. Sprijazniti pa se moramo, da ponekod v naših šolah infrastruktura ne dosega standardov, ki bi pritegnili mlade, zato je potrebno ustrezno ukrepati. Masne bilance pomenijo tok surovin od njive do potrošnika. Podprte so z registri oz. še bolje z eno bazo, kamor se stekajo vsi podatki. Na tej bazi temelji upravljanje verig, planiranje distribucije finančnih spodbud in obremenitev ter kreiranje različnih politik tudi zdravstvene.«
Mag. Boštjan Kozole, Evrosad: »Zakonska zaostritev zavajanja porekla sadja in zelenjave ter primerna obdavčitev dela v primarni kmetijski proizvodnji sta ključni za dvig samooskrbe.«
Toni Balažič, Panvita: »Osnovno poslanstvo države in prehranske verige je, da kontinuirano zagotavlja prebivalcem Slovenije zdravo in dostopno hrano. Pomen tega se posebej povečuje v zadnjem obdobju, ko lahko opazujemo krhkost globalnih verig in povečevanje negotovosti zaradi povečanih geopolitičnih rizikov. Prav tako opažamo večje število odpoklicev hrane, kar je na eni strani posledica zaostritve nadzora in politike komuniciranja, na drugi strani pa je evidentno, da zdrava hrana na trgovskih policah ni samoumevna. Zato Slovenija mora in lahko naredi več na področju prehranske suverenosti. Začeti mora oblikovati strategijo z jasnejšimi, merljivi cilji, tako, da bodo javna sredstva učinkoviteje in uspešneje investirana. Debata med deležniki mora postati strokovnejša, ne-politična, da bo manj konfliktov in več premišljenih rešitev, tvornejšega ter dolgoročnega sodelovanja. Predvsem pa mora povečati ambicijo, da bo Slovenija na tem področju postala progresivnejša in bo bolj narekovala kot sledila trendom.«
2. panel: Ključna okoljska vprašanja trajnosti kmetijstva
Sodelujoči: dr. Damijan Denac (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije), dr. Lučka Kajfež Bogataj (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani), Roman Žveglič (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije)
Dr. Damijan Denac, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije: »Danes je jasno, da so zares trajnostni kmetijski sistemi le tisti, v katerih nismo odvisni od uporabe pesticidov in ki ohranjajo krajinsko pestrost in biodiverziteto. Zato rabimo bolj ambiciozno tranzicijo, s katero bomo omogočili takšne sisteme, prav tako pa jih spodbujamo tudi sami z vzorci prehrane – kjer pa je že opazen pozitiven trend v vse večji porabi ekološko pridelane hrane, posebej zelenjave in v manjši porabi mesa.«
Dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani: »Podnebne spremembe so nova realnost slovenskega kmetijstva in zato je nujno prilagajanje na toplejše in bolj ekstremno vreme. Na voljo je cela vrsta možnih ukrepov, kot na primer uvajanje novih kultur, prilagojen čas setve in spravila, precizno kmetijstvo, namakanje, ekološko kmetijstvo in predvsem diverzifikacija kmetijske proizvodnje in dohodkov.«
Roman Žveglič, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije: »V kmetijstvu ni romantike, ampak sta trdo delo in boj. Kmetje se znajdejo kot znajo in zmorejo, prav bi pa bilo, da bi jih kmetijska politika podprla. Ena najbolj perečih tem so odkupne cene. Brez poštene odkupne cene in dolgoročne ureditve razmerij v verigi s hrano bo naša prehranska suverenost vsako leto slabša.«
3. panel: Ključna družbena in socialna vprašanja trajnosti kmetijstva
Sodelujoči: Anja Kastelic (Zveza slovenske podeželske mladine), Tomaž Kavčič (kuharski mojster), dr. Duška Knežević Hočevar (Družbenomedicinski inštitut ZRC SAZU).
Anja Kastelic, Zveza slovenske podeželske mladine: »Mladi prevzemniki kmetij in mladi s podeželja si želimo aktivno soustvarjati trajnostno prihodnost slovenskega podeželja in prehranskih sistemov. Imamo energijo in zamisli, prisluhnite nam!«
Tomaž Kavčič, kuharski mojster: »Pridelovalec hrane mora biti motiviran pridelati zdravo hrano in jo v prodajo ponuditi prvenstveno lokalnemu uporabniku, končni uporabnik mora do pridelovalca hrane čutiti odgovornost, spoštovanje in zaupanje, k samooskrbi lahko ključno pripomore kodeks sodelovanja med prebivalstvom in pridelovalci hrane.«
Dr. Duška Knežević Hočevar, Družbenomedicinski inštitut ZRC SAZU: »Kot raziskovalka se zavzemam za vključitev blaginje (zdravja) kmeta in delavcev v kmetijstvu med vprašanja družbene trajnosti kmetijstva s spremljanjem njihove živete izkušnje pritiskov in zdravstvenih tveganj, ki jih poleg priložnosti prinaša modernizacija kmetijstva, in njihovo vključitvijo kot enakovrednih deležnikov v javnih razpravah o etični razsežnosti družbenih vprašanj, ki se nanašajo na njihovo delo, kot so pridelava zdrave hrane, upravljanje z vodami, raba zemljišč, dobrobit živali in javno zdravje.«
Anton Grobelnik, inovativni mladi kmet 2023: »Menim, da je lokalno pridelana hrana najboljša rešitev za vsako gospodinjstvo. Opažam, da se prehranske navade in ozaveščanje ljudi zelo spreminja iz leto v leto. Čedalje bolj jim je pomembna kvaliteta in slovensko, domače poreklo. V Sloveniji imamo večni problem uvoženega mesa in njegov izvor. Menim, da smo z novim zakonom označevanja mesa na računih na pravi poti, če bodo pristojni organi izvajali dovolj natančen nadzor, da se ne bo goljufalo. Veselim pa se dneva, ko bodo vsi Slovenci ponosni na domače lokalne dobrote. S tem, ko bodo kupovali domače – slovensko, od slovenskih kmetij, bodo podpirali nas, kmete, in različne druge domače pridelovalce v vseh prehranskih verigah, ter jim s tem izkazali zaupanje za njihovo delo. Soočamo se z različnimi podnebnimi spremembami, od sušnih obdobij, do poplav. Nam, kmetom, vse to predstavlja ogromen izziv in razmislek, kako naprej. Zato trdim, da kmetovanje ni zgolj opravljanje dela na polju in v hlevu. Je tudi ogromno "papirologije", neprespanih noči, iskanja novih rešitev, izboljšav, dela v skladu z zakoni in predpisi, da bi lahko ohranili naš planet za prihodnje generacije. En sam človek ne zmore veliko, vsi skupaj zmoremo ogromno.«