Predsednica republike na slovesnosti ob prazniku priključitve Primorske k matični domovini: »Narod brez svobode je kot ptica brez peruti«

Predsednica je v govoru poudarila pomen boja Primorcev za ohranitev narodne identitete in svobode. »Narod brez svobode je kot ptica brez peruti,« je dejala v uvodu ter dodala, da je ponovna priključitev Primorske eden najpomembnejših zgodovinskih trenutkov slovenskega naroda.
»Po nepredstavljivem trpljenju in krivicah je Primorska ponovno zadihala v objemu matične domovine. To moramo s hvaležnostjo in ponosom slaviti kot eno največjih dejanj v slovenski zgodovini,« je poudarila predsednica in dejala, da je boj Primorcev proti fašizmu in nacizmu ter vloga slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja dokaz močne narodne zavesti in solidarnosti. Primorke in Primorci se po njenih besedah pred 80 leti niso uklonili zatiranju, temveč so se uprli z odločnostjo in pogumom.

»Dokazali ste, da lahko Slovenci z narodno zavestjo, pripadnostjo solidarnostjo, povezanostjo in vero v pravičnost najdemo pot tudi iz najgloblje teme,« je zbrane nagovorila predsednica. Spomnila je na pomembne osebnosti in gibanja, ki so tlakovala pot svobodi in državnosti – narodne buditelje, Maistrove borce, borce proti fašizmu, tigrovce, partizane in osamosvojitelje. Njihova nepopustljivost in ljubezen do domovine po besedah predsednice predstavljata temelj slovenske identitete.

Predsednica republike je v govoru opozorila tudi na pomen spoštovanja človekovih pravic in pravic narodnih manjšin, kar je po njenih besedah ključno za mirno sobivanje in napredek. »Zato kot takrat tudi danes nasprotujemo nepravičnim posegom v pravice narodov in manjšin. Enakopravnost, spoštovanje človekovih pravic, svoboda in zaščita narodnostnih pravic niso le temelji dobrih meddržavnih odnosov, temveč je takšna drža tudi edini pravi motor pravične in napredne civilizacije,« je dejala. Ob tem je opozorila, da je v 21. stoletju nesprejemljivo, da bi bila katerakoli narodna skupnost prepuščena samovolji večine.

Posebno pozornost je predsednica namenila humanitarnim kriznim žariščem, predvsem trpljenju otrok v Gazi. »Lakota v Gazi je pretresljiv opomin, kako hitro človeštvo zdrsne v brezno trpljenja, brezbrižnosti, nemoči in teptanja dostojanstva,« je dejala. »Kam smo zašli, da otroci plačujejo najvišjo ceno? Svet, ki dovoljuje trpljenje otrok, je svet, ki je zašel s poti sočutja, pravičnosti in človečnosti. Otroci v Gazi ne potrebujejo naših besed, temveč našo človečnost. Vsaka njihova solza naj nas opomni, da mir ni izbira, ampak dolžnost,« je poudarila predsednica in dodala, da se mir začne tam, kjer se konča trpljenje otrok.

Predsednica republike je zaključila s pozivom k medsebojnemu spoštovanju, sodelovanju in skrbi za skupno prihodnost. Kot je izpostavila, bomo le tako lahko reševali izzive jutrišnjega dne ter z zgledom in ustvarjalno močjo delovali za skupno dobro ter boljšo prihodnost svojih otrok. »Takšne prihodnosti si z vsem srcem želim za naše otroke in za vse otroke sveta – prihodnosti, kjer bodo lahko tako kot Primorska vsi narodi tega sveta z dvignjeno glavo in sočutjem v srcu korakali v novo življenje in v nov čas,« je zaključila.