
Foto: Boštjan Podlogar/STA
"Posebej me veseli, da sem lahko vročila zlati red za zasluge ob prisotnosti partizank in partizanov, ki so postavili temelje vrednotam, ki jih danes ohranja ZZB NOB Slovenije"
Predsednica republike je sprejela udeležence narodnoosvobodilnega boja in podelila zlati red za zasluge Zvezi borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije.
Predsedniška palača, 8. 5. 2025
Sporočila za javnost , Govori
V teh dneh mineva 80 let od konca druge svetovne vojne. Prav 8. maja 1945 je bila razglašena kapitulacija nacistične Nemčije. V spomin na ta prelomni dogodek je predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar v Predsedniško palačo povabila partizanke in partizane, ki so sodelovali v boju za svobodo, mir in boljšo prihodnost slovenskega naroda.
V znak spoštovanja in zahvale jim je podelila Predsedničin spominski kovanec za njihov neprecenljiv prispevek v boju za svobodo in obrambo domovine ter poudarila, da brez njihovega poguma in vztrajnosti ne bi bilo slovenskega jezika ne Slovenije, kot jo poznamo danes, pa tudi ne svobodomiselnih in razmišljujočih mlajših generacij, ki lahko z upanjem zrejo v prihodnost.
Za izjemne zasluge pri ohranjanju zgodovinskega spomina, za odpor in obstoj slovenskega naroda ter za dolgoletno skrb za vrednote boja proti fašizmu in nacizmu, solidarnosti, domoljubja in miru, pa je predsednica republike Zvezi borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije podelila zlati red za zasluge. Ob tem je izpostavila pomen osebne prisotnosti srčnih in pogumnih posameznic in posameznikov, ki je te vrednote utemeljila, in dejala, da jo posebej veseli, da je odlikovanje lahko izročila v njihovi družbi. "Posebej me veseli, da to odlikovanje lahko izročim ob prisotnosti vas, spoštovane partizanke in partizani, ki ste postavili temelje vrednotam, ki jih danes ohranja Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije.
V govoru je predsednica poudarila: "Ni višjega in žlahtnejšega poslanstva v življenju posameznika in skupnosti, kot je boj za sočloveka, za šibkejše, za svobodo, za pravice in za domovino. Slovenci smo stoletja živeli brez lastne države, razdrobljeni v različne upravne in politične tvorbe, na prepihu zgodovine in pogosto prepuščeni odločitvam velikih sil. V obdobju med obema vojnama je bil slovenski narod izpostavljen asimilacijskim, kulturnim, političnim in socialnim pritiskom ter nasilju tedanjih avstrijskih, italijanskih in madžarskih oblasti. A ni se vdal – ne takrat in ne kasneje."
Ob tem je opozorila tudi na temnejša poglavja naše zgodovine: "Ob izpričani veličini zgodovinskega boja Slovencev proti okupatorju ne smemo prezreti bolečih poglavij – povojnih pobojev, ki so bili zločin, in političnih zablod. Resnično si želim, da bi 80 let po koncu druge svetovne vojne zmogli spoštljivo, dostojno in pietetno obravnavo vseh žrtev ter pomiritev naroda kot celote. Kljub tragičnim dogodkom tistega obdobja pa ne smemo pozabiti, da smo zaradi odpora in narodnoosvobodilnega boja obstali kot narod – in da smo tudi zato kasneje lahko stopili na pot lastne državnosti."
Predsednica je ob koncu še opozorila, da "se kot človeštvo od teh tragičnih izkušenj še nismo dovolj naučili. Pozivi kot so 'nikoli več' in 'naj ne bo nikoli pozabljeno' ne smejo utihniti, temveč nam morajo vedno znova odzvanjati v mislih. Zato je ključno, da ohranjamo spomin na vrednote boja proti fašizmu in nacizmu ter pomen solidarnosti, domoljubja in miru prenašamo na mlade generacije."
Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije je pri svojem dolgoletnem poslanstvu skrbela za vojne sirote in otroke padlih udeležencev druge svetovne vojne, prizadevala si je za različne oblike pomoči in pravice članstva, organizirala je številne spominske slovesnosti in skrbela za spominska obeležja narodnoosvobodilnega boja. Vse to z enakim zanosom in pokončnostjo počne še danes. Z razvejanimi aktivnostmi si prizadeva ohranjati in utrjevati spoštljivi spomin na boj slovenskega naroda med drugo svetovno vojno proti fašizmu in nacizmu, utrjevati narodno samozavest, domoljubje in pokončno držo v mednarodnih odnosih.
Zmogla je preseči boleče rane preteklosti in je večkrat obsodila izvensodne poboje, ki so jih po maju 1945 izvršile jugoslovanske oblasti. Hkrati se je zavzela za pomiritev in poudarila pomen neselektivnega obravnavanja zgodovine, vloge narodnoosvobodilnega boja ter odnosa do vseh vojnih in povojnih žrtev.
Celotna utemeljitev državnega odlikovanja je dostopna TUKAJ.