Predsednica republike Inštitutu za narodnostna vprašanja podelila Zlati red za zasluge

Inštitut za narodnostna vprašanja je najstarejši znanstveni inštitut v Sloveniji in prva neuniverzitetna raziskovalna ustanova v državi. Hkrati je ena prvih institucij na svetu, ki se sistematično ukvarja s proučevanjem narodnih manjšin in njihovih pravic.

"Ko danes praznujemo sto let Inštituta za narodnostna vprašanja, praznujemo stoletnico raziskovanja vprašanj, ki segajo v jedro vsake demokratične skupnosti – človekovo enakopravnost, spoštovanje raznolikosti, zagotavljanje pravic manjšin in razumevanje družbenih procesov, ki določajo naše sobivanje," je v govoru poudarila predsednica republike.

Delo inštituta zajema analizo manjšinskega, migracijskega in integracijskega prava ter politik, preučevanje narodnostne, kulturne in jezikovne raznolikosti ter položaja posameznih manjšinskih skupnosti v Sloveniji in slovenskih skupnosti v sosednjih državah. Posveča se tudi integraciji priseljencev, demografskim in migracijskim procesom ter upravljanju družbenih odnosov in kriz. Raziskave vključujejo dvojezično izobraževanje na narodnostno mešanih območjih v Sloveniji in sosedstvu. Rezultate prenaša v prakso prek znanstvenih prispevkov, medijskih objav ter pedagoškega dela, obenem pa dejavno sodeluje s sorodnimi ustanovami v tujini in v mednarodnih raziskovalnih mrežah.

"V današnjem svetu, kjer se zdi, da se razlike znova poglabljajo, kjer populizmi in stereotipi prehitro nadomestijo pogovor in razumevanje, so teme, s katerimi se ukvarja inštitut, nujnejše kot kdaj koli. Raziskovanje narodnosti, etničnosti, jezikov, migracij, človekovih in manjšinskih pravic ter družbenega vključevanja ni ozko strokovno področje, temveč je raziskovanje temeljev družbe."

"Inštitut nas opominja, da družbena kohezija ne temelji na enotnosti in enakosti, temveč na razumevanju in sposobnosti sobivanja v raznolikosti. Da mir ne temelji na tišini, ampak na dialogu, da demokracija ne pomeni le pravice do glasu, temveč tudi dolžnost poslušati drugega," je poudarila predsednica.

Opozorila je, da se danes oblike pripadnosti spreminjajo hitreje kot kadar koli prej. "Mobilnost, digitalizacija in globalne komunikacije na novo oblikujejo identitete posameznikov in skupnosti. Ljudje čedalje pogosteje živijo med več kraji, kulturami in jeziki. V takšnih razmerah postane razumevanje narodnosti, jezika, kulture in medetničnih odnosov še bolj dragoceno, saj nas uči, kako ohraniti povezanost v svetu, ki je čedalje bolj prepleten in hkrati razpršen."

Praznovanje stoletnice je po njenih besedah tudi priložnost, da se ponovno zavemo nujnosti vlaganja v znanje, raziskovanje in dialog, saj prav to omogoča trajni mir in pravičnost. Brez znanstvenih temeljev namreč ni mogoče graditi premišljene družbene vizije.

Predsednica republike se je raziskovalkam in raziskovalcem zahvalila, ker z znanstveno doslednostjo in človeško občutljivostjo ohranjajo vero, da se družba lahko uči iz svojih razlik ter jih uporablja kot vir ustvarjalnosti, razvoja in skupnega napredka.

»Želim vam, da bi naslednjih sto let delovali z enakim pogumom, kot ste ga pokazali v prvem stoletju, ter da bi še naprej raziskovali, povezovali, izzivali miselne meje in s tem krepili tisto, kar je bistvo Slovenije – odprtost, spoštovanje in prizadevanje za lepšo skupno prihodnost,« je zaključila.