
Foto: Daniel Novakovič/STA
Predsednica na slovesnosti ob 30-letnici mature izpostavila, da je slednja pomembna za družbo kot celoto, saj kot država verjamemo v znanje kot skupno vrednoto, v pravičnost in v mlade kot nosilce prihodnosti
Na slovesnosti ob 30-letnici ponovne uvedbe in začetka centralno vodene mature v Republiki Sloveniji je predsednica republike Nataša Pirc Musar nagovorila zbrane ter se posebej zahvalila vsem, ki so s strokovnim prispevkom tlakovali pot do današnjega sistema centralno vodene mature.
Brdo pri Kranju, 15. 4. 2025
Sporočila za javnost , Govori
Matura kot preizkus znanja, poguma in odgovornosti ima na Slovenskem dolgo tradicijo – že več kot 170 let spremlja generacije dijakov na prehodu iz šolskih klopi v svet odraslosti. Pred natanko tridesetimi leti pa je Slovenija kot nova, samostojna država sprejela ključno odločitev: da maturo postavi v središče svojega izobraževalnega sistema. To je bilo dejanje vizije in zaupanja v znanje kot temelj narodove prihodnosti.
»Ponovna uvedba in začetek centralno vodene mature je zgodovinsko pomemben mejnik na področju vzgoje in izobraževanja – tudi kot izraz osamosvojitvenih prizadevanj, nenazadnje pa tudi kot primer enotnosti v slovenski družbi,« je poudarila predsednica.
V teh tridesetih letih je splošno maturo opravilo 227.266 kandidatov, v 22 letih pa poklicno maturo 249.064 kandidatov. Skupno je skoraj 480.000 posameznikov prejelo spričevalo mature – številka, ki ni zgolj statistika, temveč utrip naroda. Vsaka izmed teh zgodb je rezultat truda, odrekanja, gotovo tudi neprespanih noči – in poguma.
»Znanja brez napora ni. Tega se maturantke in maturanti vsake generacije – v to sem prepričana – zelo dobro zavedajo. Matura je točka, kjer se prepletata preteklost in prihodnost – zaključek šolanja, a hkrati osebna prelomnica mladega človeka. Pomembna pa je tudi za družbo kot celoto, saj kot država verjamemo v znanje kot skupno vrednoto, v pravičnost in v mlade kot nosilce prihodnosti,« je izpostavila predsednica.
Svoj nagovor je zaključila z mislijo iz knjige Koristnost nekoristnega literarnega zgodovinarja in filozofa Nuccia Ordineja:
»Literatura in znanje, kultura in izobrazba ustvarjajo idealno okolje, v katerem se lahko silovito razvijajo ideje o demokraciji, svobodi, pravičnosti, enakosti, pravici do kritike, strpnosti, solidarnosti in splošnem dobrem. Znanje je bogastvo, ki ga lahko razdajaš, ne da bi obubožal. Nasprotno – bogati tistega, ki ga daje, in tistega, ki ga prejema. Bodimo tako bogata skupnost.«