Predsednica na osrednji slovesnosti v spomin na bazoviške junake

Predsednica je v nagovoru poudarila, da so Bazoviški junaki v sebi nosili nesporno moralno, duhovno, srčno in intelektualno veličino: »Pri svojih dejanjih so izhajali iz notranjega bistva, iz globine srca in duha, hrepenenja po svobodi in iz čuta za soljudi. Strahopetnemu, nasilnemu in načrtnemu teptanju narodnostnih, jezikovnih, kulturnih, političnih in ekonomskih pravic, ki so ga izvajali fašistični režim in njegovi škvadristi, so se skupaj s somišljeniki odločno in pogumno uprli. Niso pokleknili in sprejeli terorja, požigov, poniževanj, zapiranja slovenskih društev, zadrug in šol, izrinjanja slovenskega jezika ter uničevanja političnih in gospodarskih temeljev slovenstva.«

»Primorci ste več kot dvajset let trpeli fašistično nasilje. Pisatelj Boris Pahor je nazorno povedal, da »je bil prvi bazoviški proces strašen udarec, ki je udaril po srčiki slovenstva na Primorskem«. Fašistična represija je zarezala globoko v narodnostno bit ter vse vidike svobodnega človeškega delovanja, uresničevanja, čutenja in izražanja. Zgodovinske rane so običajno globoke; za njihovo celjenje potrebujemo čas, modrost, iskreno razumevanje, strpnost in sočutje. Veseli me, da so po 95-ih letih uradni odnosi z Republiko Italijo zelo dobri. To se kaže v političnem, gospodarskem in čezmejnem sodelovanju, podpori narodnim manjšinam, kulturnih in izobraževalnih projektih ter prijateljskih stikih med prebivalci ob meji. Skupne pobude ob spoštovanju zgodovine in bolečih spominov, tudi na podlagi čedalje večjega poznavanja krajev, kot je Bazovica, naj bodo dokaz, da sodelovanje, razumevanje in medsebojno spoštovanje gradijo trdne in trajne vezi med državama. Ob dostojnem spominu na zgodovinska dejstva, bolečino in trpljenje moramo nenehno iskati moč sprave in odpuščanja ter zagotoviti, da se grozodejstva iz časa obeh svetovnih vojn ne bodo ponovila,« je delala predsednica.

Ob koncu je poudarila, da Bazovica ni le kraj, ampak tudi simbol slovenskega, hrvaškega, italijanskega in evropskega antifašizma. Je simbol notranje moči, zrelosti, modrosti, človečnosti in zmožnosti narodov, da živijo v miru, sožitju, medsebojnem razumevanju, pravičnosti in skupni odgovornosti za prihodnje generacije. Govor je zaključila z mislijo, da je naša skupna odgovornost, da ohranjamo svobodo, spoštujemo pravice vseh ljudi in gradimo družbo, kjer je raznolikost vir razvoja in moči, ne pa konfliktov. Samo s pogumom, modrostjo, iskrenim premislekom, strpnostjo in medsebojnim spoštovanjem lahko preprečimo ponavljanje zgodovinskih napak. Svet to danes potrebuje bolj kot kdaj koli prej.