»Pravna država nikoli ni samoumevna« – predsednica republike na plenarnem zasedanju CCBE

Govor predsednice Republike Slovenije Nataša Pirc Musar na plenarnem zasedanju Sveta odvetniških zbornic Evrope (CCBE)

V veliko veselje mi je, da vas lahko danes nagovorim na plenarnem zasedanju Sveta odvetniških zbornic Evrope, organizacije, za katero lahko trdimo, da je že desetletja glas evropskega odvetništva, ki pomembno prispeva k zaščiti pravne države, človekovih pravic in demokratičnih vrednot v Evropi.

V današnjem času je pomen neodvisnega odvetniškega poklica še izrazitejši. Evropa in svet se namreč spoprijemata s čedalje večjo negotovostjo, različnimi krizami, najštevilčnejšimi oboroženimi konflikti po koncu druge svetovne vojne ter z različnimi pritiski na demokratične institucije in sodnike mednarodnih sodišč. Le 12 odstotkov svetovnega prebivalstva živi v liberalni demokraciji, kar 72 odstotkov ljudi po svetu pa prebiva v državah z avtokratskim režimom. Zato današnje srečanje ni samo strokovno srečanje, temveč ga razumem predvsem kot simbol skupne evropske zavezanosti vladavini prava.

Odvetniški poklic je poslanstvo, ki ga, spoštovane kolegice in spoštovani kolegi, nosite v srcu, v svojem vsakodnevnem življenju, saj zahteva več kot le strokovno znanje. Zahteva človečnost, spoštovanje dostojanstva vsakega posameznika, spoštovanje resnice in pravice. Odvetniki ste nosilci upanja za številne razžaljene in ponižane. Pri tem ne gre le za zmago na sodišču, temveč za utrjevanje zaupanja ljudi v pravosodni sistem, v katerega verjamemo in za katerega se zavzemamo, ker je pomemben steber vladavine prava in pravne države. O učinkovitem dostopu do pravice, o enakosti pred zakonom in o resničnem varstvu človekovih pravic pa ne moremo govoriti brez neodvisnega odvetništva. Neodvisni odvetniki niste ovira oblasti, temveč eden ključnih varoval demokratične družbe. Zaupanje javnosti v pravosodje pa ni odvisno le od zakonov in institucij, temveč tudi od integritete sodnikov, odvetnikov in državnih tožilcev.

Zato je izjemnega pomena tudi Konvencija o varstvu odvetniškega poklica, ki je pomemben evropski odgovor na čedalje pogostejše pritiske, grožnje in posege v neodvisnost odvetnikov. Veseli me, da je Republika Slovenija februarja letos konvencijo podpisala s ciljem zaščite odvetnikov in aktivne krepitve evropskega pravnega prostora in varstva temeljnih pravic. Ko je ogrožen odvetnik, je ogrožena pravica posameznika do obrambe, do strokovne pravne pomoči v konkretnem postopku. Upam, da bo Konvencija čim prej tudi ratificirana. Sprejetje konvencije je odgovor na čedalje pogostejše pritiske, nadzor, diskreditacije, omejevanje dela in celo nasilje, s katerimi se odvetniki spoprijemajo v različnih delih Evrope in sveta. Zato izražam solidarnost in podporo z vsemi odvetnicami in odvetniki po svetu, ki so žrtve nadlegovanja ali preganjanja. Njihovo in vaše delo nas opominjata, da pravna država nikoli ni samoumevna, temveč se je treba zanjo pogumno in odločno zavzemati prav vsak dan. Varstvo odvetniškega poklica zato ne pomeni le zaščite posameznega poklica, temveč pomeni zaščito pravice vsakega človeka do neodvisne in učinkovite pravne pomoči.

Pri tem ima Svet odvetniških zbornic Evrope pomembno vlogo. Evropsko sodelovanje je danes nujnejše kot kadar koli prej. Spoprijemamo se z izzivi, ki jih nobena država ne more učinkovito reševati sama, od širšega vprašanja erozije vladavine prava v Evropi do kibernetskih groženj, dezinformacij in seveda tehnoloških sprememb. Prav zato potrebujemo odgovorne voditelje, medsebojno zaupanje in evropsko solidarnost. Potrebujemo institucije in strokovne organizacije, ki bodo znale braniti temeljna načela tudi takrat, ko to ni politično enostavno. Tudi na področju odvetništva rabimo več Evrope, ne manj.

Še posebej pomembni vprašanji našega časa sta razvoj umetne inteligence in njen vpliv na pravosodje. Umetna inteligenca lahko pomembno prispeva k večji učinkovitosti sodnih postopkov, hitrejši obdelavi podatkov in boljšemu dostopu do pravnih informacij, lahko je v pomoč pri zmanjševanju upravnih bremen in izboljšanju delovanja pravosodnih sistemov. Toda hkrati se je treba zavedati, da pravičnost ni le vprašanje učinkovitosti. Pravica zahteva presojo, razumevanje okoliščin, etično odgovornost in spoštovanje človekovega dostojanstva. Nobena tehnologija ne sme ogroziti temeljnih pravic, pravice do poštenega sojenja ali zaupnosti odnosa med odvetnikom in stranko.

V digitalni dobi bo zato vloga odvetnikov še pomembnejša. Pravni strokovnjaki boste morali sodelovati pri oblikovanju meje odgovorne uporabe umetne inteligence, zagotavljati varstvo človekovih pravic v digitalnem okolju in da tehnološki napredek ostane v službi človeka. Tehnologija mora služiti demokraciji in pravni državi – nikoli ne sme biti obratno.

Spoštovane in spoštovani.
Evropa je nastala na temelju prava, sodelovanja in človekovega dostojanstva. Te vrednote danes niso samoumevne. Zato naj današnje srečanje ne bo le priložnost za strokovno razpravo, temveč tudi potrditev skupne odgovornosti za prihodnost evropske demokracije, pravne države in človekovih pravic.

Hvala za vaše delo, vaš pogum in vašo predanost zaupanju in spoštovanju, poštenosti, medsebojni pomoči, pripadnosti in zmernosti. To je hkrati tudi pet temeljnih vrednot Slovenije, za katere verjamem, da so vodilo, ko je človek človeku človek in ne volk.