Poslanica predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar ob dnevu suverenosti

Danes se spominjamo časa, ko je Slovenija dokončno stopila na pot samostojne in suverene države. Na ta dan, leta 1991, so zadnji vojaki Jugoslovanske ljudske armade zapustili našo domovino. S tem se je simbolno sklenilo obdobje osamosvajanja in začelo novo poglavje v naši zgodovini.

Ko se ozremo nazaj, se zavedamo, da naša suverenost ni nekaj samoumevnega. Zanjo so se borile generacije pred nami – z orožjem, z besedo, s kulturo, z vero v lastno moč. Z globokim spoštovanjem se zato spominjamo poguma teh ljudi – žensk in moških, civilistov in vojakov, vseh, ki so verjeli, da je svoboda vredna vsakršnega napora. Nekateri med njimi so za to žrtvovali največ: svoje življenje. Brez njihove odločnosti, enotnosti in zavedanja, da narod brez samostojne države nima prihodnosti, danes ne bi stali tukaj kot ponosni državljani Republike Slovenije.

Prava moč naroda ni v bogastvu ali vojski, temveč v njegovem pogumu, odločnosti in suverenosti – v sposobnosti, da sam odloča o svoji usodi in spoštuje glas svojih ljudi. Se dovolj zavedamo neprecenljivosti te svobode in tudi naše odgovornosti do nje?

Suverenost ni le v mejah, zastavi in himni. Je v naši sposobnosti, da se povezujemo, da iščemo skupne rešitve, da se poslušamo in spoštujemo. Je v tem, da znamo ohraniti svojo pokončnost, svoj glas in identiteto ter hkrati sodelovati s svetom. Da znamo zaščititi šibkejše, varovati okolje, graditi prihodnost, v kateri bodo mladi s ponosom in pripadnostjo gradili uspešno prihodnost svoje države.

Dan suverenosti nas opominja, da svoboda in mir zahtevata skrb, pogum in srce. Zahtevata spoštovanje resnice, dostojanstva in pravičnosti – temeljnih vrednot, brez katerih ni prave suverenosti.

Drage državljanke in državljani,

naj bo današnji dan priložnost, da se zahvalimo vsem, ki so prispevali k naši samostojnosti, in da obnovimo svojo zavezo k odgovorni, povezani, solidarni in samozavestni Sloveniji.

Naj živi naša Slovenija.