Predsednica pozdravi častno četo SV, za njo stoji pribočnik.

Foto: Katja Kodba/STA

Odziv Urada predsednice Republike Slovenije na selektivno vabljenje praporščakov in zastavonoš na državno proslavo ob dnevu državnosti

Predsednica republike je, že pred izjavo za javnost ZZ NOB o neudeležbi na državni proslavi in mnogo pred izjavo za javnost stranke Gibanje Svoboda, na predsednika Vlade Republike Slovenije Janeza Janšo naslovila pismo, v katerem ga je pozvala, naj se spremeni odločitev o selektivnem vabljenju praporščakov in zastavonoš na državno proslavo ob dnevu državnosti.

Datum objave Ljubljana,

Aktivnosti v Sloveniji

To zadevo pa je predsednica republike komentirala tudi v posebnem pogovoru za RTV Slovenija, ki bo predvajan danes ob 22.10, v oddaji Odmevi. Prav tako je predsednica že danes vse praporščake in zastavonoše, ki običajno sodelujejo na državnih proslavah, povabila, da pripravijo postroj praporjev ob dnevu odprtih vrat, ki bo na dan praznika v Predsedniški palači.

Ob tem v Uradu predsednice Republike Slovenije opozarjamo, da niti predsednica republike niti Urad nista pristojna za organizacijo državne proslave in tudi nimamo vpliva, kdo je nanjo vabljen. Organizator proslave je namreč Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije. Tudi koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve, v katerem ima UPRS svojo predstavnico, o izključitvi določenih praporov ni odločal. Očitno je šlo za samovoljno odločitev predsednika odbora ali organizatorjev proslave. Tudi Protokol Republike Slovenije je zgolj vladna služba, ki izvaja navodila predsednika Koordinacijskega odbora oz. organizatorja proslave.

V nadaljevanju v celoti objavljamo tudi pismo predsednice republike predsedniku vladi.

Besedilo pisma predsednice republike predsedniku vladi

Spoštovani predsednik Vlade Republike Slovenije, gospod Janez Janša.

Slovenski narod v teh dneh praznuje 35-letnico samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja smo s premišljenimi in postopnimi političnimi, ekonomskimi, informacijskimi, diplomatskimi in obrambnimi koraki zgradili pot do državnosti. Vendar kot velikokrat pred tem naša pot ni bila lahka – bila je negotova, nevarna in nepredvidljiva. Zato so bili potrebni jasna vizija in cilji, pogum, drznost, odločenost, strateška premišljenost, požrtvovalnost in iskrena želja po svobodnem odločanju in življenju v lastni državi. Ključne pri osamosvojitvenih prizadevanjih so bile odločnost politike ter enotnost in neomajna podpora slovenskega naroda. Brez velike povezanosti in enotnosti ter odločnega upora bi bila osamosvojitev težko izvedljiva. 

Slovenke in Slovenci v svoji zgodovini v težkih trenutkih nismo nikoli klonili, temveč smo se vedno odzvali odločno in povezano, se uprli in zato tudi obstali. Do veličastnega dejanja slovenske državnosti smo prišli po poti, ki so jo utrdili zgodovinski temelji ter pogumna in domoljubna ravnanja naših prednikov in sodobnikov – narodnih buditeljev in kulturnikov, Maistrovih borcev, tigrovcev, partizanov, osamosvojiteljev ter narodno zavednih ljudi vseh generacij in obdobij. Pred 35. leti nam je uspelo, ker so vsi omenjeni imeli jasen in iskren cilj ter globlje srčno poslanstvo – živeti v miru in svobodno v lastni državi. 

Zgodovina je veriga dogodkov, v kateri nobeno veliko dejanje ne nastane samo zase, temveč izhaja iz predhodnih žrtev, dejanj in prizadevanj. Zato je prav, da se ob praznovanju dneva državnosti Republike Slovenije, tako kot doslej, spominjamo vrednot, žrtev in prispevka vseh generacij Slovenk in Slovencev, ki jih kot del upora in boja za svobodo simbolno predstavljajo prapori in bojne zastave domoljubnih in veteranskih organizacij. 

Odločitev, da se na državno proslavo vabijo le zastavonoše in praporščaki z drogovi, ki imajo državni grb, in ne ostalih, predstavlja izločitev več domoljubnih in veteranskih organizacij ter ponovno razdvaja. To ni v duhu tega, kar bi si kot narod želeli. 

Člani vseh teh organizacij so s svojim delovanjem v različnih zgodovinskih obdobjih prispevali k uporu, boju za svobodo in skrbi za ohranjanje vrednot, danes pa spomina na prelomne dogodke naše preteklosti. Državne slovesnosti morajo biti prostor spoštovanja zgodovinskih dejstev, sodelovanja in povezovanja, domoljubja, hvaležnosti in krepitve narodne identitete. Ob teh priložnostih moramo negovati občutek pripadnosti, medsebojnega spoštovanja in skupne odgovornosti za prihodnost naše države. Zato je pomembno, da so te slovesnosti odprte in vključujoče ter da dajejo priznanje različnim posameznikom, skupnostim in organizacijam, ki so s svojimi prizadevanji omogočili, da se lahko razvijamo v samostojni, suvereni in neodvisni Republiki Sloveniji. 

Glede na navedeno menim, da je ob praznovanju dneva državnosti ustrezna in primerna udeležba vseh praporov in bojnih zastav, ne glede na simbole. Koordinacijski odbor o izključitvi določenih praporov ni odločal, takšne samovoljne odločitve predsednika odbora ali organizatorjev proslave pa niso primerne. Pozivam vas, da se ta odločitev, ki deli, spremeni.

Isklanik