Ob 29. obletnici genocida v Srebrenici

So dnevi, ki se z vso težo groze in bolečine dogajanja zarežejo v spomin ljudi. Slednji tudi z minevanjem časa niso nič manj boleči, niti za trohico bolj sprejemljivi. So neizbrisljivi in jih ni mogoče spremeniti. Tudi 29 let od genocida v Srebrenici je v dan, ko se je zgodila ta neopisljiva tragedija, za večno vtkana groza, bolečina, krik več kot 8000 žrtev Srebrenice. Ta dan bo za vedno nosil pečat popolne izgube človečnosti pri krvnikih na eni strani in obupa, nejevere globokega razočaranja vseh ubitih očetov in sinov, soprogov, bratov, prijateljev na drugi, ob dejstvu da je mednarodna skupnost vsem na očeh nemo dopustila ta zločin nad človeštvom.

Se mar res nismo zmožni ničesar naučiti iz zgodovine? Kakšen je to civilizacijski napredek družbe, ko pa na današnji dan po vsem svetu divjajo vojne, spopadi, največ od druge svetovne vojne dalje, v katerih ljudje množično umirajo in hudo trpijo.

Voditelji držav smo ljudem odgovorni, da z besedami in dejanji gradimo mir in pravičnost, da zagotavljamo družbeni napredek in ustvarjamo boljšo prihodnost za vse. Vse nasprotno je izdaja njihovega zaupanja in zloraba moči.

Dogodki, kot je Srebrenica, so neusmiljeno ogledalo krvnikom, opomnik človeštvu in družbi. Končno dejanje genocida je vedno njegovo zanikanje. A zanikanje dogajanja ne more izbrisati. Resolucija o genocidu v Srebrenici je eden od korakov v smeri soočanja z resnico, ki terja prevzemanje odgovornosti.

Ob obletnici genocida v Srebrenici izražam globoko sočutje vsem žrtvam in njihovim družinam. Ta tragičen dogodek nas opominja na nedopustne grozote vojn in nujnost, da si vsi sleherni trenutek prizadevamo za mir, razumevanje in spoštovanje med narodi. Spomin na žrtve iz Srebrenice kliče svet k prizadevanjem za človekovo dostojanstvo in njegovo zagotavljanje po celem svetu, za vsakega in vsakomur.