»Naj bo ta obletnica v spomin in opomin vsem nam, predvsem pa politikom in mnenjskim voditeljem, kakšno srečo smo imeli, da se nismo znašli na oni strani ograje.«

Komemorativne slovesnosti so se udeležili predsedniki držav in vlad ter visoki predstavniki iz številnih držav in nekdanji taboriščniki. Del slovenske delegacije sta bila tudi dr. Janez Žmavc, predstavnik ukradenih otrok, ki so jih ločili od staršev in jih namestili v nemška prevzgojna taborišča ter Mira Lipičar, nekdanja taboriščnica. Predsednica je poudarila, da s spominom na taboriščnike v sebi ohranjamo človečnost in zavezo do neponovitve teh nepredstavljivih grozodejstev.

Koncentracijsko taborišče Auschwitz je bilo v času druge svetovne vojne tovarna smrti. V njem so pokončali od 1,1 do 1,6 milijona otrok, žensk in moških, ki so pripadali 25 narodnostim. Med interniranci je bilo največ poljskih judov in pripadnikov sovjetskih narodov. Na današnji dan pred osemdesetimi leti je v Auschwitz-Birkenau prispela Rdeča armada, ki je tam našla še okrog 7.500 preživelih taboriščnikov. Med drugo svetovno vojno je bilo v koncentracijskih taboriščih in več kot sto njihovih podružnicah 58.522 Slovencev. 12.360 se jih ni nikoli vrnilo, saj so končali v plinskih celicah, krematorijskih pečeh ali v skupinskih grobnicah na tuji zemlji. Obletnica osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau ima univerzalen pomen, saj se vsako leto 27. januarja obeležuje svetovni dan spomina na holokavst.

Predsednica je v izjavi ob spominski slovesnosti opozorila, da v današnjem času divja na desetine in desetine vojn po celem svetu, v vseh pa umirajo nedolžni otroci in ženske: »Umira naša prihodnost, na katero v različnih forumih tako zelo prisegamo. Z njimi umira naš občutek empatije, prizadevanje za temeljno dostojanstvo sočloveka. Kam smo prišli, da danes, 80 let po koncu druge svetovne vojne, nismo sposobni dati vsakomur tega, kar nam je dano, ko se rodimo v ta svet: mir, preživetje, varnost? Boli diskurz teptanja vrednot, ignorantski, celo zaničevalni odnos do mednarodnega prava in institucij, tudi izraelskih oblasti, države, katerih prebivalce je holokavst za večno zaznamoval. Ne pozabimo: ko umira mednarodno pravo, zmaguje sila moči. Zgodovina jasno pokaže, da demonstracija in uveljavljanje sile na koncu vodi do poraza vseh, našo civilizacijo pa zaustavi in potisne nazaj.«

Ob koncu dogodka je predsednica republike skupaj z ostalimi predsedniki držav in vlad ter preživelimi taboriščniki na vagon spominskega vlaka položila prižgano svečko. V spomni na vse, za katere je bila pot s takšnimi vagoni zadnja v njihovem življenju. »Naj bo ta obletnica v spomin in opomin vsem nam, predvsem pa politikom in mnenjskim voditeljem, kakšno srečo smo imeli, da se nismo znašli na oni strani ograje. Naj bo ta obletnica tudi priložnost za samoizpraševanje. Pieteto do vseh žrtev druge svetovne vojne in po njej bomo najbolje počastili s tem, da smo v svoji zavezi 'Nikoli več' trdni dosledni tudi in predvsem skozi spoštovanje mednarodnega prava in skrbi za zaščito človekovega dostojanstva,« je še dejala predsednica.