Foto: Nebojša Tejić/STA
»Kosovelova beseda je bila občutljiva in ostra, nežna in neizprosna, osebna in družbena«
Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar se je v Sežani udeležila osrednje slovesnosti Kosovelovega leta 2026, gledališko-glasbene uprizoritve Daj mi besedo, kjer je zbrane tudi nagovorila.
Datum objave Sežana,
Aktivnosti v Sloveniji , Govori
V govoru je poudarila, da Kosovelovo leto, s katerim se Slovenija spominja stoletnice smrti Srečka Kosovela, ni le poklon enemu najizvirnejših ustvarjalcev slovenske kulture, temveč tudi povabilo k premisleku o moči besede, kulture in človeka.
Izpostavila je, da delo Srečka Kosovela tudi stoletje po njegovi smrti ostaja živo, sodobno in izjemno aktualno. Po njenih besedah je pesnik iz kraške izkušnje ustvaril misel, ki presega prostor in čas ter nagovarja človeka v njegovi najgloblji človečnosti.
Poseben pomen je namenila Sežani in Krasu kot prostoru, kjer Kosovel ni prisoten le v literarni zgodovini, temveč tudi v vsakdanjem življenju skupnosti. Ob tem je izrazila priznanje Občini Sežana za pobudo za razglasitev Kosovelovega leta, ki pomembno prispeva k ohranjanju slovenske kulturne dediščine in razmisleku o družbi, kakršno želimo graditi.
Spregovorila je tudi o simbolnem pomenu naslova osrednje slovesnosti Daj mi besedo ter poudarila, da je beseda temelj kulture, jezika, skupnosti in demokracije, hkrati pa tudi odgovornost, da z njo povezujemo, gradimo dialog ter spregovorimo za človeka, svobodo, mir in resnico.
Ob zaključku se je zahvalila Občini Sežana, sodelujočim ustanovam, društvom, ustvarjalkam in ustvarjalcem, raziskovalkam in raziskovalcem ter vsem, ki so soustvarili Kosovelovo leto kot živ, vključujoč in ustvarjalen poklon pesniku ter Krasu in Sežani.
Govor predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar na osrednji slovesnosti ob Kosovelovem letu
"Današnji večer nas v Sežani, v osrčju Krasa, povezuje ob spominu na Srečka Kosovela, enega najizvirnejših ustvarjalcev slovenske kulture. Kosovelovo leto, s katerim se Slovenija spominja stoletnice njegove smrti, ni le poklon velikemu ustvarjalcu naše književnosti, temveč tudi povabilo k premisleku o moči besede, kulture in človeka.
Stoletje je čas, v katerem se zamenjajo generacije, spremenijo države, preoblikujejo skupnosti in premaknejo meje sveta. Srečku Kosovelu ni bilo namenjeno dolgo življenje. Dano pa mu je bilo nekaj izjemnega: da je v kratkem času ustvaril delo, ki ga stoletje pozneje ne beremo kot oddaljeni odmev preteklosti, temveč kot živo, nemirno in presenetljivo sodobno misel.
Kosovel je bil ustvarjalec s Krasa, najbolj prepoznan kot pesnik, a nikoli omejen le na eno literarno zvrst ali obliko. Iz osebne občutljivosti in kraške izkušnje je oblikoval misel, ki presega prostor in čas ter nagovarja človeka v njegovi najgloblji človečnosti. Kamen, bor, burja in kraška svetloba v njegovem delu niso le podobe prostora, temveč hkrati tudi podobe človekove notranjosti.
Zato ima nocojšnja slovesnost prav tukaj v Sežani poseben pomen, saj tukaj Kosovela ne poznate samo iz knjig, temveč tudi iz družinskega, šolskega, kulturnega in krajevnega spomina. Tukaj njegovo ime ni le del literarne zgodovine, temveč del vsakdanjega življenja skupnosti.
Občina Sežana je s pobudo za razglasitev Kosovelovega leta opravila pomembno delo, in to ne samo za svojo občino in Kras, temveč za celotno Slovenijo. Sporočilo te pobude je, da se velikim kulturnim osebnostim ne poklanjamo zaradi obletnic, temveč zato, ker nas njihovo delo zavezuje k premisleku in odgovoru na vprašanje, kakšna družba smo in kakšna želimo biti.
Naslov nocojšnje osrednje slovesnosti Daj mi besedo je globoko simbolen, kajti beseda je temelj kulture, jezika, skupnosti in demokracije. Z besedo izražamo svojo identiteto, varujemo spomin in odpiramo prostor drugemu človeku.
Toda beseda pomeni tudi odgovornost in zavezo, da z njo ne ranimo, temveč gradimo, da ne izključujemo, temveč povezujemo, da ob krivici ne molčimo, temveč znamo spregovoriti za človeka, svobodo, mir in resnico.
Kosovelova beseda je bila prav takšna: občutljiva in ostra, nežna in neizprosna, osebna in družbena.
Kosovelovo leto je tudi priložnost, da se Slovenija znova zave pomena svojih kulturnih središč zunaj prestolnice. Sežana, Tomaj in Kras niso obrobje slovenske kulture, temveč so med njenimi izvirnimi jedri. So prostor, iz katerega je zrasla poezija, ki je našla pot v slovensko, evropsko in svetovno literarno zavest.
Zato se zahvaljujem Občini Sežana, vsem sodelujočim ustanovam, društvom, ustvarjalkam in ustvarjalcem, raziskovalkam in raziskovalcem, prostovoljkam in prostovoljcem ter vsem, ki ste Kosovelovo leto oblikovali kot živi, vključujoči in ustvarjalni poklon.
Naj bo nocojšnja slovesnost poklon Srečku Kosovelu, Krasu in Sežani. Naj nas spomni na moč slovenske besede, predvsem pa na odgovornost, da besedo, kadar jo imamo, uporabljamo za človeka. Kajti beseda, izrečena za človeka, ima moč, da varuje dostojanstvo, odpira dialog in povezuje skupnost ter da nas tudi v negotovih časih spomni, kdo smo, za kaj smo odgovorni in kakšno prihodnost želimo graditi."