Delovanje Gorske reševalne zveze Slovenije že tradicionalno sloni na prostovoljstvu in tako bo tudi v bodoče

Kot enotna javna služba na območju celotne države je GRZS organizirana v okviru 17 postaj gorske reševalne službe z okrog 600 gorskimi reševalci različnih specialnosti. Člani teh društev so alpinisti in ljubitelji gora s posebnimi znanji (zdravniki, reševalci letalci, vodniki reševalnih psov itd.), ki so se po programu GRZS usposobili za nudenje prve pomoči in uporabo specializirane reševalne opreme za gorsko reševanje. Naloge zaščite, reševanja in pomoči opravljajo prostovoljno in nepoklicno in tudi zaradi izkušenj iz tujine bi si želeli, da bi tako ostalo tudi v prihodnje.

Število njihovih intervencij raste (od 393 v letu 2013 do 667 v letu 2022), zato v tej zvezi nastajajo tudi večje potrebe za sofinanciranje njihove dejavnosti (za usposabljanje, opremo, delovanje). Za njihovo delovanje je najbolj pereča prostorska problematika in nekatera druga operativna vprašanja. Navkljub dolgoletni tradiciji brezplačnega reševanja v gorah v Sloveniji, pa so
izrazili mnenje, da bi moralo biri reševanje v gorah ustrezno urejeno v okviru zdravstvenih zavarovanj, saj se je narava njihovega dela spremenila in vse večji delež reševancev predstavljajo tuji turisti.

Tudi v tujini je praksa, da se reševanje z gora za državljane krije iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja, medtem ko je za turiste plačljivo. Izrazili so željo, da bi se ta vprašanja rešilo sistemsko, v okviru področnega zakona.

Predsednica republike se je ob zaključku pogovora gorskim reševalcem iskreno zahvalila za njihovo požrtvovalno delo v času zadnjih poplav, kjer so bili med prvimi, ki so ljudem v stiski priskočili na pomoč.