20240320 01323455

Foto: Bor Slana/STA

Spremljevalni program uradnega obiska poljskega predsednika v znamenju umetnosti

Na povabilo predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar sta na uradnem obisku v Republiki Sloveniji predsednik Republike Poljske Andrzej Duda in njegova soproga Agata Kornhauser - Duda. Soprog predsednice republike dr. Aleš Musar je gospo Kornhauser-Duda gostil na ločenem spremljevalnem programu.

Ljubljana, Kranj, 21. 3. 2024

dr. Aleš Musar in soproga predsednika Republike Poljske Agata Kornhauser-Duda sta prvi dan uradnega obiska v Sloveniji v okviru spremljevalnega programa obiskala Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Pričakal in pozdravil ju je ravnatelj Viljem Leban, sledil pa je ogled knjižnice. Pod strokovnim vodstvom sta si najprej ogledala Plečnikovo veliko čitalnico, v nadaljevanju sta si v čitalnici Rokopisne zbirke ogledala izbrane zaklade pisne kulturne dediščine, ki so v hrambi v NUK in povezujejo obe državi.

Med izjemno dragocenimi listinami, povezanimi s Poljsko, so zapuščina poljskega izobraženca in narodopisca Emila Korytka, ki je imel velik vpliv na ustvarjanje Franceta Prešerna, ter Prešernov prevod pesmi njegovega sodobnika, romantičnega pesnika Adama Mickiewicza. Ogledala sta si tudi znanstveni traktat o vesolju Nikolaja Kopernika iz leta 1566 ter obsežen Kopernikov tiskani herbarij.

Drugi dan obiska, ki je bil obenem tudi dan, ko obeležujemo svetovni dan poezije, so v Kranju, v Parku La Ciotat odkrili kip poljskega pesnika, publicista in dramatika Adama Mickiewicza. Slovesnega odkritja kipa so se udeležili tudi poljski predsednik Andrzej Duda, njegova soproga Agata Kornhauser - Duda ter dr. Aleš Musar.

Dr. Musar je imel v imenu predsednice Republike Slovenije na odprtju doprsnega kipa poljskega pesnika v Kranju govor. V njem je v svojem in predsedničinem imenu pozdravil odkritje kipa Prešernovega sodobnika in ob tem izpostavil povezovalni moment kulture in umetnosti. "Srečni so narodi, katerih zgodovine ne razdvajajo vojne in spopadi, ampak jih povezuje umetnost. Poljake in Slovence je povezala poezija, ko sta bila oba naroda pod oblastjo imperijev, ki so hoteli podjarmiti naše prednike tudi z vsiljevanjem svojega jezika. Ta kritični čas nam je dal naše največje mojstre besede in verza. Poljski Adama Mickiewicza, Sloveniji Franceta Prešerna," je dejal dr. Musar.