Prostori Predsedniške palače
Glavni protokolarni vhod je na Prešernovi cesti in je eden od petih vhodov v stavbo. Vhod varujeta dva sedeča kipa, ki simbolizirata zakon (na desni) in oblast (na levi). Izdelal ju je dunajski kipar Josef Beyer.
Ob posebnih priložnostih in protokolarni dogodkih na najvišji ravni, je ob glavnem protokolarnem vhodu postrojena častna straža pripadnikov Garde Slovenske vojske.
Najlepši in osrednji prostori so v prvem nadstropju, kamor vodi osrednje stopnišče. Svod vélikega stopnišča nosita mogočna kipa Atlantov, ki ju je izdelal avstrijski kipar Theodor Friedl. Stopnišče je okrašeno z medeninastimi kandelabri Leopolda Tratnika in znamenitim kipom žrebca, kot ga je upodobil Janez Boljka.
Osrednje stopnišče nas vodi v Véliko kristalno dvorano, ki je v samem središču Predsedniške palače. Največja dvorana palače je med najlepšimi v Sloveniji. Krasita jo dva čudovita lestenca iz muranskega stekla po katerih je dobila tudi ime. Dvorana je bila prvotno kapela, po drugi svetovni vojni je bila spremenjena v sejno dvorano, kjer je zasedala vlada. Po arhitektonski zasnovi in opremljenosti predstavlja enega najlepših tovrstnih prostorov pri nas.
Vélika kristalna dvorana je danes prizorišče državniških dogodkov najvišje ravni, kot so sprejemi tujih visokih gostov, vročitve državnih odlikovanj in predaje poverilnih pisem novih veleposlanikov. Dvorana je lahko tudi prizorišče svečanih obedov ali drugih sprejemov, okroglih miz, posvetov, novinarskih konferenc in drugih protokolarnih dogodkov.
Nasproti Vélike kristalne dvorane je velika sejna soba, preprosto imenovana soba 70. Nekdaj je bila sprejemna pisarna glavnega oblastnika, danes pa se uporablja za delovne pogovore večjega števila udeležencev ob različnih priložnostih, na primer ob dvostranskih pogovorih delegacije Republike Slovenije in delegacije tuje države, katere voditelj je na obisku pri nas.
Zlati salon je manjša dvorana, vendar je zaradi zlatih štukatur, po katerih je poimenovan, med najimenitnejšimi prostori Predsedniške palače. V Zlatem salonu predsednica republike sprejema šefe tujih držav na pogovor na štiri oči, v njem pa potekajo tudi srečanja ob drugih priložnostih, na primer s prejemniki državnih odlikovanj pred začetkom vročitvene slovesnosti, z novoimenovanimi veleposlaniki tujih držav po predaji poverilnega pisma in z drugimi pomembnimi gosti.
Pisarna predsednice Republike Slovenije je v prvem nadstropju stolpa, ki povezuje severni in zahodni del palače, in ima obliko petkotnika. V tem prostoru so svojo pisarno imeli vsi dosedanji predsedniki republike, zanimivo pa je, da je bil prostor nekdaj kadilnica.
V predsedniški palači so štiri dvorane poimenovane po nestorjih slovenske države:
Dvorana France Bučar spada med prostore, namenjene neformalnim sestankom manjših skupin.
Dvorana Ivan Oman ali sprejemna dvorana je namenjena srečanjem z delegacijami v manjšem sestavu ali za druge pogovore, na primer pogovorom s predstavniki institucij in političnih strank. V dvorani je tudi manjša knjižnica.
V dvorani Jože Pučnik potekajo delovni pogovori z manj številčnimi delegacijami.
Dvorana Janez Drnovšek je pisarna vodje kabineta predsednice republike gospe Ule Tomaduz.
Grand Crystal Hall
The Ivan Oman Hall
Central staircase
Entrance
Room 70

Inner staircase
Stallion statue by Janez Boljka
Entrance
Golden Room
The Jože Pučnik Hall
Statue of Atlas by Austrian sculptor Theodor Friedl
Na hodniku pred dvorano Jože Pučnik je razstavljena tako imenovana baronova miza. Monumentalna pisalna miza iz masivnega lesa, z bronastim okovjem, usnjem in orehovim furnirjem, finiširanem v polituri, je bila nekdaj last barona Žige Zoisa. Baronova miza je v Predsedniški palači razstavljena na pobudo njene lastnice, umetnice Jane Valenčič, ki je želela, da je tako pomembna zapuščina zgodovine Slovencev na ogled javnosti.
Na baronovi mizi je razstavljena zbirka neprecenljive zgodovinske vrednosti. Iconotheca Valvasoriana je faksimile 7.752 grafik, risb in akvarelov različnih formatov, ki jih je med letoma 1659 in 1672 na potovanjih po Evropi zbral znameniti slovenski polihistor Janez Vajkard Valvasor. Faksimile je izdala Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.
Iconotheca Valvasoriana je faksimile 7.752 grafik, risb in akvarelov različnih formatov, ki jih je med letoma 1659 in 1672 na potovanjih po Evropi zbral znameniti slovenski polihistor Janez Vajkard Valvasor (1641–1693). Faksimile sedemnajstih zvezkov je izdala Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Vodja projekta in urednik faksimilirane izdaje je bil dr. Lojze Gostiša. Izvirna zbirka sicer obsega osemnajst (18) zvezkov, od katerih je eden žal izgubljen. Prvotno zbirko hrani nadškofijska Biblioteka Metropolitana v Zagrebu, saj je bil Vajkard Valvasor po izidu Slave vojvodine Kranjske obubožan in zato prisiljen prodati svoje imetje. Zbirko je tedaj kupil zagrebški škof Ignacij Aleksander Mikulić.
Vzdolž sprejemne pisarne predsednice republike, dvorane France Bučar in Zlatega salona teče osrednji hodnik Urada predsednice Republike Slovenije, v katerem je razstavljen izbor protokolarnih daril.
The central corridor of the Office of the President of the Republic of Slovenia

On the Baron's Table, a priceless and historic collection of artifacts is on show: Iconotheca Valvasoriana

On the Baron's Table, a priceless and historic collection of artifacts is on show: Iconotheca Valvasoriana