Predsedniška palača

Foto palace zunaj

Novembra 2023 bo minilo 125 let, odkar je palača na Prešernovi dobila prvo uporabno dovoljenje. Stavba je bila že v zasnovi namenjena predstavnikom državne oblasti. Tako je bil v njej do leta 1918 sedež avstro-ogrske oblasti dežele Kranjske, nato pa so bili v njej Narodna vlada, ljubljanski župani, po drugi svetovni vojni pa Izvršni svet slovenske skupščine in ustavno sodišče. Po letu 1975 se je v del stavbe naselilo slovensko predsedstvo, od leta 1993 pa v Predsedniški palači domujeta predsednik Republike Slovenije s svojim uradom in Generalni sekretariat slovenske vlade.

V sto dvajsetih letih se znamenita neorenesančna podoba palače niti v notranjosti niti na zunaj ni veliko spreminjala. Pomembnejša sprememba na gabaritu je zazidava odprte terase na dvoriščni strani z ovalnim zidom.

Predsedniška palača, ki je razglašena za kulturni spomenik, še danes dominira s svojo podobo v tem delu Ljubljane. Podobni palači, kjer so bili sedeži deželnih oblasti, pa stojita le še na Dunaju in v Sarajevu.

Predsedniška palača je tipična neorenesančna stavba s strogo zunanjostjo in razgibano, odprto notranjostjo. Značilnosti neorenesanse najdemo v simetričnosti gradnje in geometrijskih elementih, polkrožnih zaključkih in posnemanju naravnih materialov. Tloris palače je trapez s stranicama približno 40 krat 70 metrov, ki jih zaključujejo štirje rizaliti.

Predsedniška palača je med najlepšimi palačami v prestolnici in tudi vsej Sloveniji. Gradnja sega v čas po rušilnem potresu, ki je leta 1895 v Ljubljani uničil večino stavb uradov deželnih oblasti tedanje Avstro-Ogrske. Gradnjo palače, ki je potekala po načrtih arhitekta Emila von Försterja in inženirja Rudolfa Bauerja, sta zaznamovala močvirnato zemljišče in odkritje rimskega najdišča. Gradnja se je začela spomladi 1897, uporabno dovoljenje za prve prostore je bilo izdano leta 1898. Od tedaj je v palači delovalo več uradov, med njimi deželna oblast dežele Kranjske; krajši čas Narodna vlada Države Slovencev, Hrvatov in Srbov; bila je sedež Dravske banovine in ljubljanskih županov; po drugi svetovni vojni sta v njej delovala Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije ter Ustavno sodišče, od leta 1975 pa Predsedstvo Socialistične republike Slovenije. Po osamosvojitvi palačo uporabljata predsednica Republike Slovenije in njen urad. Del palače je namenjen tudi protokolarnim prostorom predsednika vlade, generalnemu sekretariatu vlade in Protokolu Republike Slovenije.

Arhitektonsko palača sodi med lepše ljubljanske objekte. Projekt je izdelal inženir Rudolf Bauer, gradila pa jo je Kranjska stavbna družba, ki je začela z izkopavanjem temeljev leta 1886. Tri ulične fasade imajo poleg pritličja po dve nadstropji, četrta, dvoriščna fasada je za nadstropje nižja. Pročelje ob Prešernovi krasita sedeči figuri, ki predstavljata oblast in zakon, izdelal pa ju je dunajski kipar Josef Beyer.

Vhod Erjavceva

Prostori Predsedniške palače

image37

Umetniška dela

Urad predsednice republike krasi več del Vladne umetnostne zbirke, za katero skrbi Narodna galerija.