Miran Potrč

Miran Potrč je bil eden od najprepoznavnejših osebnosti slovenske politične pomladi. Rodil se je v Mariboru 27. marca 1938, leta 1961 pa je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Svojo poklicno pot je začel kot pripravnik na Okrajnem sodišču v Mariboru, nato pa je postal vodja pravne službe Livarne Maribor. Tega obdobja se je v svojih zapisih spominjal kot najlepšega po strokovni in človeški plati in tako je nekaj časa kazalo, da bo gospodarsko pravo ostalo v središču njegove poklicne poti. A pot ga je leta 1969 zanesla v politiko. Najprej je opravljal različne funkcije na mestni, tedaj republiški, in zvezni ravni, od leta 1986 do 1990 pa je bil predsednik Skupščine Socialistične republike Slovenije. Leta 1990 je bil na prvih demokratičnih večstrankarskih volitvah izvoljen za poslanca družbenopolitičnega zbora Skupščine Republike Slovenije, nato pa še petkrat za poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije. Pet mandatov je bil vodja poslanske skupine Socialnih demokratov in njenih predhodnic, v mandatu 2008–2011 pa je bil podpredsednik Državnega zbora.

V letih 1988–1989 je bil Miran Potrč predsednik Ustavne komisije Skupščine Socialistične republike Slovenije. Tedaj so se oblikovali pravni temelji za osamosvojitev Slovenije in prve demokratične večstrankarske volitve, kot predsednik ustavne komisije pa je imel posebej pomembno in odgovorno nalogo pri pripravi in sprejemanju amandmajev k ustavi Socialistične republike Slovenije. V tem času se je, tudi z odločitvami skupščine, ki jo je vodil, Slovenija uprla centralistični politiki Jugoslavije. Nastopilo je živahno obdobje preporoda. Spomladi leta 1989 je zborom tedanje Skupščine predstavil delovni osnutek ustavnih dopolnil in spodbujal javno razpravo o njih. Vse pomembnejša so postajala vprašanja prihodnjega političnega sistema, svobode političnega organiziranja in združevanja, večstrankarskega političnega in volilnega sistema. 27. septembra 1989 je bilo sprejetih devetdeset dopolnil, pomembnih za evolutivno spreminjanje oblasti in političnega sistema v Sloveniji.

Sprejetje zakona o volitvah in zakona o političnih organizacijah je omogočilo izvedbo prvih demokratičnih večstrankarskih volitev, ki so ob veliki pozornosti potekale brez pripomb – opazovalci parlamentarne skupščine Sveta Evrope pa so ugotovili, da so bile demokratične, poštene in opravljene v pozitivnem smislu za Slovenijo.

Ko se je pripravljala nova slovenska ustava, je bil podpredsednik ustavne komisije, ko se je pripravljal prvi poslovnik Državnega zbora, ki je veljal skoraj deset let, je bil predsednik poslovniške komisije.

Njegova vloga v slovenskem političnem prostoru je znatno presegala strankarske in ozke politične interese. Zanj je bil v ospredju predvsem slovenski nacionalni interes. Temu pritrjuje tudi njegova pomembna vloga pri oblikovanju Sporazuma parlamentarnih političnih strank in poslanskih skupin o skupnem nastopu na plebiscitu za samostojno in neodvisno Slovenijo, ki je bil podpisan v začetku decembra 1990. Kljub velikim razlikam je bila, med drugim tudi zaradi njegovega vztrajnega iskanja soglasja, v tistem času dosežena zgodovinska politična enotnost, ki je vodila do uspešne osamosvojitve.

Miran Potrč je bil kot vodja poslanske skupine v središču priprave predlogov in usklajevanja številnih pomembnih in zahtevnih zakonov, med sodelavci pa je veljal za preudarnega poslanca in predstojnika, ki prebere vse zakone, sedi na vseh sejah, piše pripombe in išče rešitve. Cenili so njegovo poštenost, delavnost, objektivnost, prijaznost in korektnost. Še danes je sinonim za poslanca, ki s svojim zgledom in delovanjem služi državi in skupnosti. Ker si je vedno prizadeval za preseganje nasprotij in s svojim delovanjem ni poglabljal razlik v stališčih, je upravičeno veljal za človeka dialoga, ki ne ruši človekovega dostojanstva svojih sogovornikov. V svoji dolgoletni politični karieri je ohranil občutek za ljudi, njihove stiske, predvsem pa pravice in svoboščine. »Karkoli delaš, delaj s premislekom in misli na konec,« je povedal ob predstavitvi svoje knjige spominov Klic k razumu.

Republika Slovenija z zlatim redom za zasluge izkazuje svoje spoštovanje, priznanje in večno hvaležnost Miranu Potrču za njegove izjemne zasluge v ključnem obdobju slovenske politične pomladi in osamosvojitve ter odgovorno in načelno politično držo, s katero je zaznamoval slovenski politični prostor.