Vsakodnevna borba za demokracijo, pravičnost in enakopravnost je tisto, kar nam bo tudi v prihodnje omogočilo »stati inu obstati«

Predsednica republike je v slavnostnem govoru uvodoma izpostavila pomembno vlogo protestantizma in reformacije na Slovenskem, ki sega onkraj verskega gibanja. V tem obdobju nas je Primož Trubar prvič nagovoril kot »Lube Slovence« in s tem vzpostavil povezavo, ki velja še danes: Slovenci smo tista skupnost, ki jo bolj kot zamejenost nekega ozemlja določa jezik. Tedaj smo Slovenke in Slovenci dobili svoj knjižni jezik, književnost in slovnico, cerkev, posvetno šolstvo in prvi javno knjižnico, predsednica Pirc Musar pa je ob tem spomnila še na zapis dr. Ota Norčiča, prvega predsednika Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar, ki je kot najpomembnejše označil izoblikovanje zavesti o pripadnosti Prekmurk in Prekmurcev k razpoznavni etnični skupini.

V obdobju protestantizma in reformacije je nastal tudi prvi slovenski prevod Svetega pisma, t. i. Dalmatinova Biblija, s katerim je slovenski jezik opravil preskok iz kratkih besedil in knjig v jezikovni vrhunec, ki ga je pred njim zmoglo le dobrih deset jezikov. »S tem je slovenska pismenost postala zgodovinsko dejstvo, ne glede na verske spore in spopade med protireformacijo,« je dejala in v nadaljevanju izzvala samoumevno dojemanje pismenosti v družbi.

Po oceni predsednice republike je samoumevnost pismenosti v digitalni dobi vprašljiva, svojevrsten izziv pa je tudi vse večja prisotnost umetne inteligence. »Največ je odvisno od nas samih in od zavestnih odločitev pri njenem razvoju in uveljavljanju,« je podčrtala pomen sprejetja ustrezne področne zakonodaje, pri čemer evropska zakonodaja postaja zgled drugim državam po svetu.

Slavnostni govor je sklenila z mislijo, da je vsakodnevna borba za demokracijo, pravičnost in enakopravnost tisto, kar nam bo tudi v prihodnje omogočilo »stati inu obstati«. Po besedah predsednice republike so samo informirani in razmišljujoči državljani tisti, ki lahko tvorno sodelujejo v demokratičnih procesih in skrbijo, da politika ne prestopi meja dopustnega. Ni dovolj le vsake toliko iti na volitve – vsaka demokratična družba zahteva stalen kritični pogled na delovanje njenih voditeljev.

Umetniški del programa z naslovom Jezik, knjiga in umetna inteligenca je pozornost posvetil 300. obletnici rojstva učitelja in protestantskega duhovnika Štefana Küzmiča, ki je ob koncu 18. stoletja iz grščine v prekmurščino prevedel Novo zavezo in svoj prevod objavil v knjigi Nouvi Zákon (Novi testament, Novi zakon), kar je omogočilo razmah tiska in razcvet literarnega, znanstvenega, publicističnega ter verskega ustvarjanja v prekmurščini. Tedaj se je prekmurščina pokazala kot enakovreden in tudi suveren izraz jezika, ki je takrat iz narečja prerastel v knjižni jezik.