Slovenija je čebelarska velesila

»S ponosom ugotavljam, da je Slovenija čebelarska velesila. Smo prva država na svetu, ki smo čebelarstvo kot način življenja vpisali na seznam UNESCO za nesnovno dediščino«, je izpostavila predsednica. 

V petih letih je svetovni dan čebel pomembno prispeval k ozaveščanju o pomenu čebel in drugih opraševalcev ter k spodbujanju mednarodnega sodelovanja za njihovo zaščito. V tem času je bilo po vsem svetu izvedenih več tisoč ukrepov, na pobudo Slovenske čebelarske zveze je zaživel tudi slovenski medeni zajtrk, ki ga vsako leto uveljavljamo doma in s pomočjo slovenske diplomacije tudi po svetu. Spomladi letos je predsednica podelila slovensko nagrado zlata čebela, ki je šla v roke mlademu srbskemu znanstveniku kot tretjemu prejemniku te mednarodne nagrade.

Predsednica je izpostavila, da je še posebej ponosna na znanje, ki smo ga razvili za čebelarjenje invalidov, ki vključuje prilagoditev čebelnjaka, pa tudi Čebelarski priročnik za invalide. V zadnjem času smo začeli uspešno izvajati projekte za čebelarjenje invalidov tudi v tujini, saj ima čebelarstvo edinstven potencial za zmanjševanje družbene in okoljske ranljivosti.

Živimo v času trojne okoljske krize – podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in onesnaževanje, ki ogroža preživetje človeštva. S tem je povezana naša prehranska varnost, kateri predsednica namenja posebno pozornost in kateri bo čez dober mesec dni tudi posvetila svoj drugi predsedničin forum. Čebele in drugi opraševalci so ključni za svetovno prehransko varnost. Čebele in opraševalci so ključni za zdravje ekosistemov na svetovni ravni, kajti od njih je odvisno razmnoževanje skoraj 90 odstotkov prostoživečih rastlinskih vrst.

Predsednica se je v govoru spomnila tudi na očeta slovenskega čebelarstva Antona Janše. V njegovem času je deloval tudi Joannes Antonius Scopoli, katerega 300. obletnico rojstva praznujemo letos, in ki je popisal čebelarjenje na Kranjskem v spisu Razprava o čebelah.